O tem, da je prišlo do napak pri shranjevanju oporok na slovenskih sodiščih in da je bilo med pregledom na vseh okrajnih sodiščih najdenih skupno 945 nerazglašenih oporok, se je varuh človekovih pravic seznanil tudi iz poročanja nekaterih medijev.
Zato so se pri varuhu že obrnili na predsednika Vrhovnega sodišča RS in zahtevali informacijo o razlogih za to, da se je na vseh okrajnih sodiščih opravil pregled hrambe oporok in kdo je tak pregled odredil. Zanima jih tudi, zakaj se oporoke v sodni hrambi niso našle pravočasno, so navedli v sporočilu za javnost.
Škandalozna "šlamparija" sodstva: Okrajna sodišča so založila kar 945 oporok
Prav tako jih zanima, ali in kakšni ukrepi so bili v zvezi s tem sprejeti oziroma odrejeni, ali je bila ugotovljena odgovornost za tak položaj in kako bodo sodišča pristopila k njegovemu reševanju, da ne bodo (le) morebitni prizadeti posamezniki nosili bremena sprožanja novih postopkov zaradi uveljavljanja njihovih pravic v pravdi.
Usmerjanja oškodovancev zgolj na pravdanje na podlagi sedaj znanih podatkov pri varuhu ne štejejo za ustrezno rešitev, saj to po njihovem mnenju povsem spregleda, da so razlogi za zaplet na strani sodišč. Po njihovi oceni utegnejo novi sodni spori dodatno obremeniti sodni sistem, poleg tega pa ne krepijo zaupanja vanj in v državo.
Pri varuhu še opozarjajo, da se ljudje za zapis poslednje volje v oporoki in celo hrambo na sodišču odločajo iz posebnih razlogov, med drugim tudi zato, ker naj bi bila ta institucija zaupanja vredna, zato je nedopustno, da to po njihovi smrti ni bilo upoštevano. Poleg tega se sprašujejo, ali odškodnine lahko to sploh povrnejo.
"Država je dolžna prevzeti odgovornost za napake, če so jih povzročili njeni uslužbenci in ob tem tudi preveriti razloge, zaradi katerih je prišlo do neustreznega oziroma napačnega ravnanja ter na tej podlagi tudi ustrezno ukrepati," še opozarjajo pri varuhu človekovih pravic.
Pojasnili so še, da so se z enim od konkretnih primerov oz. pobud v zvezi z oporoko tudi sami seznanili.
Na ministrstvu za pravosodje so potem, ko so problematiko v četrtek vnovič odprle Primorske novice, potrdili, da so bili s problematiko nerazglašenih oporok seznanjeni že pred časom. Kot so navedli, bodo počakali na poročilo ter celovit odgovor, ki so ga želeli.
Vrhovno sodišče sicer "v imenu celotnega sodstva iskreno obžaluje vse nepravilnosti, do katerih je prišlo pri poslovanju z deponiranimi sodnimi oporokami".