Oškodovani zaradi nerazglašenih oporok od države terjajo 884.000 evrov

Višina še odprtih zahtevkov znaša nekaj manj kot 884.000 evrov. Pred sodišči pa oškodovani zahtevajo slabih 164.000 evrov, so za STA pojasnili na pravobranilstvu. Vpis vseh oporok v register naj bi bil zdaj zagotovljen.

Leta 2015 so na vseh 44 okrajnih sodiščih po državi med pregledom našli 945 nerazglašenih oporok, v primeru katerih volje oporočiteljev po njihovi smrti niso bile izpolnjene. Ker je do napake prišlo na strani sodišč, imajo oškodovani možnost, da zaradi nje sprožijo odškodninski zahtevek zoper sodišče oziroma državo.

Kot pravijo na državnem pravobranilstvo, ki v tem primeru zastopa sodišča oziroma državo, so do 14. marca v predhodnem postopku prejeli 15 odškodninskih zahtevkov. V enem izmed njih je bila sklenjena zunajsodna poravnava v višini nekaj manj kot 30.000 evrov. V dveh primerih sta bila zahtevka v skupni višini nekaj več kot 220.000 evrov zavrnjena, vrednost preostalih še odprtih zahtevkov pa znaša nekaj manj kot 884.000 evrov.

Predhodni postopek sicer določa zakon o državnem pravobranilstvu, ki pravi, da kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti nekomu, ki ga zastopa državno pravobranilstvo, mora slednjemu predhodno predlagati, da se spor reši brez sodnega postopka.

Kdor v prehodnem postopku z državo oziroma državnim pravobranilstvom ne doseže zunajsodne poravnave, lahko zoper državo vloži tožbo. Po podatkih državnega pravobranilstva dozdajšnji skupni znesek zahtevanih odškodnin v sodnem postopku znaša nekaj manj kot 164.000 evrov. Pri tem je bila pri enem od postopkov sklenjena sodna poravnava v višini 70.000 evrov.

Na državnem pravobranilstvu na vprašanje, kakšna navodila države imajo za reševanje omenjenih zahtevkov, odgovarjajo, da je stanje posameznih zadev različno, zato jih rešujejo od primera do primera, "vendar pa poenoteno v duhu mirne rešitve in na način, ki za oškodovance ne pomeni dodatnih ovir".

Odgovornosti za nerazglašene oporoke očitno ne bo nosil nihče

Kot vse kaže, odgovornosti za to, da 945 oporok, med njimi nekatere stare tudi več desetletij, ni bilo razglašenih, ne bo nosil nihče. Na vrhovnem sodišču namreč pravijo, da predsedniki sodišč v nobenem od primerov nerazglašenih oporok niso ugotovili elementov kaznivega dejanja, so pa v 110 zadevah ugotovili elemente osebne odgovornosti. "V teh primerih bi lahko bil sprožen ustrezen (disciplinski) postopek, vendar se je izkazalo, da tudi v omenjenih primerih predsedniki sodišč ne morejo ukrepati, bodisi zaradi zastaranja bodisi zato, ker odgovorna oseba ni več zaposlena na sodišču," so zapisali za STA.

Tudi minister za pravosodje Goran Klemenčič je oktobra lani na odboru za pravosodje izrazil dvom, da bodo lahko sodišča za deset let nazaj prišla do osebe, ki je odgovorna, da oporoka ni bila vnesena v centralni register oporok, kljub temu pa je napovedal možnost, da bi na ministrstvu v okviru svojih pristojnosti ugotavljali tudi osebno odgovornost.

A kot vse kaže, o tem zdaj ne razmišljajo. Na vprašanje, kakšne ukrepe je sprejelo ministrstvo v zvezi z omenjeno problematiko, morebitnega ugotavljanja osebne odgovornosti namreč ne omenjajo. Prav tako ne omenjajo morebitnih zakonskih sprememb, s katerim bi poprava škode oškodovancem stekla hitreje, da se jim ne bi bilo treba pravdati z državo.

Pojasnjujejo pa, da so bila v sodelovanju z državnim pravobranilstvom oblikovana merila za odločanje o morebitnih odškodninskih zahtevkih oseb, ki jim je nastala škoda. Vrhovno sodišče je pripravilo tudi osnutek obvestila potencialnim oškodovancem z vsemi relevantnimi podatki ter informacijo o možnostih vložitve zahtevka pri državnem pravobranilstvu ter informacijo, kaj mora zahtevek obsegati, da bi bil sposoben za obravnavanje.

Zdaj naj bi bile v centralni register vpisane vse oporoke

Naj bi bilo pa zdaj vsaj poskrbljeno, da so vse oporoke, ki jih oporočitelji shranijo na sodiščih, pri odvetnikih in notarjih vpisanih v centralni register oporok, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije.

Kot so za STA zagotovili pri slednji, so zdaj v register vpisane vse oporoke, ki so jih hranila sodišča. Januarja je namreč zbornica vpisala skupno 12.882 takšnih oporok. Vpisala je tudi vse oporoke, ki so bile sestavljene še pred vzpostavitvijo registra leta 2007. Tako so zdaj v register vpisane vse oporoke, ki jih hranijo sodišča, odvetniki in notarji, so za STA pojasnili na zbornici.

V omenjeni register zbornica sicer tekoče vpisuje podatke o oporokah, ki jih predložijo notarji, sodišča in odvetniki. Vpis stane 41 evrov, s samim plačilom pa v praksi praktično ni težav. Gre namreč za plačilo "storitve z jasno vrednostjo za uporabnike, s katero se zagotavlja zanesljiva in varna izvedba oporoke v zapuščinskem postopku", pravijo na zbornici.

"Če stranka nadomestila ni pripravljena plačati, se lahko odloči, da oporoko pripravijo in hranijo drugače in ne pri odvetniku, sodiščih ali pri notarju. Take posameznike je seveda nesmiselno siliti v plačilo pristojbine, seveda pa morajo s tem sprejeti tveganje, da se oporoka v času zapuščinske razprave morebiti ne bo znašla na sodišču," še pravijo na zbornici.