policija, kraj zločina Svet24.si

Dekleti sta šli v šolo, ko se je zgodilo ...

ženska Svet24.si

"Svojega osebnega zdravnika po štirih letih sploh...

Tatjana Bobnar_11 Necenzurirano

Igra Tatjane Bobnar in napad na Roberta Goloba

bostjan bandelj bobo Reporter.si

Skrivnost 4. najbogatejšega Slovenca: kako je ...

tavares Ekipa24.si

Hude žaljivke na račun Tavaresa: Opica, vidi ti ...

Nika Zorjan, jok Njena.si

Nika Zorjan zaradi njega v javnosti padla v jok

hrvaska Ekipa24.si

Kakšna drama v Katarju! Japonci držali Hrvate v ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Kolumnisti

O Golobu in Janši, ki se jima tresejo hlače

Deli na:
O Golobu in Janši, ki se jima tresejo hlače

Foto: Primož Lavre

Zbranih 157.138 podpisov za razpis treh referendumov je poslanec SDS Branko Grims razglasil za zgodovinski dosežek. Zgodil da se je prelomen trenutek v slovenski politiki. Kaj pa bi bil res pravi prelomen in zgodovinski trenutek? Ko bo tisti, ki je bil na referendum potolčen, prevzel odgovornost in odstopil.

Dva sta torej, ki bi se lahko zapisala z zlatimi črkami v slovensko politično zgodovino: Janez Janša in Robert Golob. Oba sta – gledano iz obeh taborov – »krivca« za referendume. Odstopiti bo bi moral eden ali drugi. Vse drugo je igračkanje z referendumi.

Naj ljudje povedo, kaj si mislijo o vladnih novelah, pravi Grims. Ne, ni povsem tako. Ljudje, bodo povedali, kaj si mislijo tako o tistih, ki takšne novele pišejo, kot o tistih, ki s takšnimi referendumi prihajajo pred volivci prav v času, ko so že sicer vabljeni na volišča zaradi dveh krogov predsedniških in dveh krogov lokalnih volitev. Tako Golobu kot Janši bi se morali tresti hlače.

Saj vendar vemo, zakonodajni referendumi so referendumi o vladi. Največkrat je bilo tako in zato so tudi tako privlačni. Pred enajstimi leti je tako tri referendumske bitke izgubil premier Borut Pahor in kmalu smo se znašli smo se pred predčasnimi volitvami. Po gobe je šla nič manj kot pokojninska reforma. Pahorjevi vladi je bila izglasovana nezaupnica.

Kdaj bodo referendumi? Lahko bi bili, če bi ne bili 27. novembra, ko sicer ne gremo na volišča, skupaj z drugim krogom predsedniških volitev 13. novembra. SDS je bila v »tajmingu« spretna, referendumi bi lahko bili tudi skupaj z lokalnimi volitvami 20. novembra. Na njih se bolje odrežejo bolj desni, vemo kako slabo se je na njih znašla zmagovita SMC ali pa še LMŠ. Velja tudi obratna logika: ker bodo volivci prišli na volišča množično podpret zakone vlade Roberta Goloba proti Janezu Janši, bo leva sredina na lokalnih volitvah bolj uspešna, kot bi bila sicer.

Naj ljudje povedo, kaj si mislijo o vladnih novelah, pravi Grims. Ne, ni povsem tako. Ljudje, bodo povedali, kaj si mislijo tako o tistih, ki takšne novele pišejo, kot o tistih, ki s takšnimi referendumi prihajajo pred volivci prav v času, ko so že sicer vabljeni na volišča zaradi dveh krogov predsedniških in dveh krogov lokalnih volitev. Tako Golobu kot Janši bi se morali tresti hlače.

A to so le ugibanja. Golobova večina v državnem zboru bo najverjetneje uveljavila svojo voljo in referendume razpisala za nedeljo 27. novembra. Do takrat pa lahko poleg vladnih zakonov, ki bodo dani na referendum, beremo ustavo in »knjigo vseh knjig« Sveto pismo, ki da je nad ustavo, kot je dejala poslanka NSI.

In povzročila pravo paniko. Kot bi šlo za državni udar. Za mnenje je bil zaprošen predsednik republike, ki se nima za moralno avtoriteto. Iz urada se jim je zdelo vredno sporočiti: »Ustava je temeljni in najvišji splošni pravni akt Republike Slovenije, v katerem je načelo ločenosti države in verskih skupnosti umeščeno med temeljna ustavna načela.«

Foto: Vlada RS - Robert Golob in Janez Janša

Je to predsednikova polemika s poslanko Dimic? Jo je poučil predsednik, ki se sicer – kot sicer slišimo očitajoče z leve strani – ne oglaša, čeprav je v nevarnosti nič manj kot demokracija in pravna država? Je tokrat poslanka opozicije v nevarnosti spravila več kot demokracijo?

In kaj meni o tem pisec teh vrstic, ki ni nobena moralna avtoriteta? Po besedah kontroverznega ideologa političnega filozofa Carla Schmitta so vrednote, ki jih določa ustava, sekularizirana religija. V bistvu so svete. Na mesto Svetega pisma smo v moderni državi postavili ustavo.

Ustave se držimo, da nismo »človek človeku volk« in lahko živimo v dobro urejeni in pravični družbi. Iz tega bi lahko razbrali, da je Sveto pismo nad ustavo – če nam to ni všeč pa je gotovo pred njo. Ustava je sakralizirana, postavljena na mesto božjih zapovedi.