32-letna Džamala je precej znana jazz pevka v Ukrajini, ki je premagala pet drugih finalistov, ki so se borili, da bi predstavljali Ukrajino na izboru za pesem Evrovizije maja v Stockholmu. Džamalo so sicer izbrali z glasovi gledalcev in strokovne žirije.
Oblečena v tradicionalno tatarsko nošo Džamala med finalnim nastopom ni skrivala solz. Požela je bučen aplavz občinstva, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nekateri člani občinstva so tudi vihteli tatarske in ukrajinske zastave.
Njena pesem 1944 govori o grozotah, ki jih je njena prababica doživljala tega leta, ko je sovjetski voditelj Stalin deportiral 240.000 Tatarov oz. skoraj celotno njihovo skupnost na Krimu v osrednjo Azijo in druge odročne predele Sovjetske zveze.
Maja 1944 je Stalin Tatare obtožil sodelovanja z nacisti in jih deportiral na tisoče kilometrov proti vzhodu države, kjer je zaradi grozljivih življenjskih pogojev umrla skoraj polovica deportirancev.
Džamalino prababico so skupaj s štirimi sinovi in hčerjo deportirali, medtem ko se je njen soprog boril proti nacistom v vrstah Rdeče armade. Eden od otrok je med potjo v osrednjo Azijo tudi umrl.
"Potrebovala sem to pesem, da osvobodim sebe, spomin moje prababice in spomine tisočih krimskih Tatarov," je Džamala prejšnji teden povedala za AFP.
V tekmo za Evrovizijo se je podala, ker je želela, da ljudje slišijo pesem, napisano "v stanju nemoči", potem ko si je Rusija leta 2014 priključila polotok Krim. "Krimski Tatari so sedaj obupani in potrebujejo podporo," je dejala pevka.
Krimski Tatari, ki so se po razpadu Sovjetske zveze začeli vračati na Krim, so nasprotovali ruski priključitvi polotoka in nasprotujejo novim oblastem. Številne tatarske aktiviste so nove oblasti ali aretirale ali jih preiskale domove.
A Džamala bi lahko pred nastopom na izboru za pesem za Evrovizijo naletela na težave, saj ta glasbena prireditev prepoveduje besedila, govore in geste politične narave. Pesem 1944 sicer nikjer izrecno ne omenja ruske priključitve Krima in dogodkov, ki so temu sledili.