Turistične horde ogrožajo nič več "skriti biser" Kotor

S skalnatimi pobočji, ki se vzpenjajo nad modro vodo, sta zaliv Boka Kotorska in njegovo z belim obzidjem obdano staro mesto postala alternativa potnikom, ki se želijo izogniti množičnem turizmu, ki je zadušil le 75 kilometrov oddaljeni hrvaški Dubrovnik. Lani je Dubrovnik postal sinonim turistične gneče, zaradi katere se je znašel na nekaterih seznamih turističnih mest, ki se jih je zaželeno izogibati, navaja AFP.

Obe mesti sta na Unescovem seznamu zaščitene svetovne dediščine. "Kotor je bil nekoč prepoznaven kot bolj avtentično mesto od Dubrovnika, a zdaj smo enaki," je za AFP povedala članica skupine kotorskih arhitektov Expedito, ki si prizadeva za trajnosti razvoj, Sandra Kapetanović. Kot je dodala, so Kotor spremenili v mesto prodajaln spominkov, zardi rasti cen nepremičnin pa so zgolj lani morali zapreti knjižnico, frizerski salon, čevljarsko delavnico in tržnico.

Obala, ki jo je znameniti britanski pesnik lord George Gordon Byron opisal kot "najlepši stik celine in morja", je postala območje neobvladljive rasti števila nepremičnin. To pa ogroža osrednjo privlačnost Kotorja - harmonijo mesta in pokrajine, dodaja francoska agencija.

Združeni narodi so leta 2016 zagrozili, da bodo izbrisali Kotor z Unescovega seznama, kar je zbudilo črnogorske oblasti in so lani uveljavile moratorij na gradnjo novih objektov. Vodja turistične skupnosti Kotorja Ana Nives Radović meni, da so na razpotju, ter da so potrebne krepke spremembe, v nasprotnem primeru mestu grozi opustošenje.

Avtor prispevkov v enem najbolj znanih turističnih vodnikov Lonely Planet, Peter Dragicevich z Nove Zelandije, je sredi avgusta na svojem twitter profilu objavil fotografijo velikanske križarke v morju pri Kotorju. V kotorskem pristanišču lahko istočasno sprejmejo štiri velikanske križarke, kar pomeni približno 10.000 turistov dnevno. "Še trije ogabni velikani so blokirali zaliv. Uničili so Benetke in Dubrovnik, obstaja pa upanje, da "ne bodo uničili tudi Kotorja," je zapisal Dragicevich.

Črna gora je bila nekoč tudi magnet za elitno družbo, obiskovale so jo ameriške filmske zvezde, kot je bila Elizabeth Taylor ali pa britanska princesa Margareta v 60. letih prejšnjega stoletja.

Vojna, ki je pripeljala do razpada Jugoslavije, je turistično industrijo spravila na kolena. Črna gora je po razglasitvi neodvisnosti leta 2006 začela vlagati v infrastrukturo. Tuji vlagatelji, predvsem ruski, so poskrbeli za nepremičninski razcvet, ki je privedel do stanovanjskih kompleksov ob sami obali.

Turizem predstavlja skoraj četrtino črnogorskega bruto domačega proizvoda (BDP). V Črni gori gostijo letno dva milijona turistov, večinoma poleti in ob obali. Trikrat večji priliv turistov, kot je prebivalcev v celotni Črni gori, predstavlja pritisk na mesta in komunalno infrastrukturo, se zavedajo v črnogorskem ministrstvu za turizem.

Državni sekretar na tem ministrstvu Damir Davidović je za AFP povedal, da je ključni problem v zvišanju števila zasebnih namestitev, ki vplivajo na poslovanje hotelov in spreminjajo značaj skupnosti, ker številni prebivalci poleti zapuščajo svoje domove, da jih lahko oddajajo turistom. Obenem pa več kot polovica lastnikov zasebnih namestitev dela v "sivi coni", ker niso registrirali svojih nepremičnin, da bi se izognili davkom.

AFP opozarja, da imajo podobne težave zaradi prekomerne gradnje tudi v drugih znanih črnogorskih turističnih mestih, kot sta Budva in Ulcinj. Turizem pri prebivalcih vzbuja mešane občutke naklonjenosti in sovraštva.

Ulcinjski novinar in strokovnjak za turizem Mustafa Canka je povedal, da turistična gneča in obremenitev infrastrukture, od pomanjkanja parkirnih mest do oskrbe z elektriko, razburjajo prebivalce, čeprav vsi, ki delajo v turizmu, živijo ravno za to, da bi zaslužili v 45 dneh osrednje turistične sezone. "Priče smo pohlepu in potrošništvu, ki izjeda naše območje in ljudi, zdaj pa tudi našo prihodnost," je zaskrbljen Canka.