Najsrečnejši narod na svetu so Finci, Slovenci na 51. mestu lestvice globalne sreče

Finski od drugega do četrtega mesta sledijo Norveška, Danska in Islandija. Letošnje poročilo je poleg običajne razvrstitve globalne sreče osredotočeno tudi na migracije, tako znotraj kot med državami.

Ena od glavnih ugotovitev je, da je razporeditev držav glede sreče migrantov skorajda popolnoma enaka kot pri splošni lestvici. Prvih deset držav na lestvici globalne sreče je tudi na lestvici sreče za migrante. Na prvem mestu je ponovno Finska, ki ji sledijo Danska, Norveška in Islandija. Slovenija je na 47. mestu.

Med državami na območju nekdanje Jugoslavije se je na lestvici sreča za migrante Kosovo uvrstilo na 45. mesto, Hrvaška na 56., BiH na 57., Črna gora na 67., Srbija na 72. in Makedonija na 76. mesto. Na tej lestvici je sicer skupno 117 držav, zadnja na seznamu je Sirija. ZDA so na tej lestvici na 15. mestu.

Kot ob tem navajajo ZN, je moč iz podatkov razbrati, da je sreča migrantov odvisna predvsem od kvalitete življenja v državi, kjer živijo. Prav tako je povezana z njihovo sprejetostjo.

Letošnja splošna lestvica po navedbah avtorjev poročila kaže tako na spremembe kot stabilnost. Sprememba je na prvem mestu, na katerem je Finska, med prvimi desetimi pa so države, kot v zadnjih dveh letih, čeprav ne vse na istih mestih kot v preteklosti.

Primerjave med posameznimi leti so pokazale, da je največ pridobil Togo, ki je na lestvici napredoval za 17 mest, čeprav je v letošnjem poročilu na 139. mestu. Največji poraženec je Venezuela, ki je pri oceni od 0 do deset dobila za 2,2 odstotka manj točk. Nazadovala je tudi Slovenija, ki je pristala na 77. mestu z 0,05 točke manj. ZDA so z 0,35 točke manj na 107. mestu.

Slovenija se je med državami, nastalimi na območju nekdanje Jugoslavije, sicer na splošni lestvici uvrstila najvišje. Kosovo je pristalo na 66. mestu, sledijo pa Srbija na 78., Črna gora na 81., Hrvaška na 82., Makedonija na 89. in BiH na 93. mestu.

Podlaga za sestavo lestvice so bile svetovne Gallupove javnomnenjske raziskave med letoma 2015 in 2017. Upoštevali pa so tako gospodarske kot psihološke kazalce, analize anket ter statistične podatke.

ZN so poročilo, ki ga objavljajo od leta 2012, objavili pred mednarodnim dnevom sreče 20. marca, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila istega leta.