Ivo Hvalica: Pučniku ni bilo vseeno, ko ga je Janša politično likvidiral

Hvalica in Pučnik sta skupaj v poslanskih klopeh sedela v mandatu od 1992 do 1996, pozneje Pučnik ni več kandidiral, Hvalica pa je bil poslanec še en mandat: »Proti Janševi volji je meni predal vodenje poslanske skupine, ki sem jo potem vodil dve leti. Ko je izbruhnila Depala vas, je bil Pučnik zelo presenečen. Takrat me je vprašal: 'Ali ti je Janez kaj povedal?' Odvrnil sem mu, da ne. 'To je pa nezaslišano!' se je glasno obregnil ob Janšo. Pozneje je dobil od njega listek, v katerem ga je silil k neki korekturi. Pučnik je bil nezadovoljen in vrgel list v koš z besedami: 'Tukaj je treba sedeti, šele potem lahko daješ nauke.' Šlo je za komisijo za preiskovanje povojnih pobojev, ki jo je vodil Pučnik. Zgodilo se je, da je Janša izginil za nekaj mesecev, pa nikomur ni povedal, kam je šel, ne meni ne Pučniku. Od nekoga tretjega sem zvedel, da je bil v Singapurju in Avstraliji. Ko se je vrnil, se je takoj sestal z Marjanom Podobnikom in njega vprašal, kaj se dogaja.«

Prav tako je Hvalica prepričan, da Pučniku ni bilo vseeno, ko ga je Janša na celjskem kongresu leta 2001 politično likvidiral: »Ob odhodu s celjskega kongresa me je ustavil na stopnicah in rekel tolažilno: 'Ja, veš, predsednik je predsednik!'« Na kongresu je Janša pozval delegate, naj ne izvolijo Hvalice v izvršilni odbor, v nasprotnem primeru bo sam odstopil. Hvalica ni bil več izvoljen, nekaj dni pozneje pa je izstopil iz stranke. »Nekaj let pozneje mi je eden od takratnih članov volilne komisije povedal, da so črtali nekaj glasov, da nisem bil izvoljen. Vodstvo stranke tega ni nikoli demantiralo.«

Janša je bil tudi po karakterju popolno nasprotje Pučnika. »Ko je prevzel stranko, ni mogel vsakdo do njega. Moral se je vnaprej najaviti. Tudi ni prenesel pripomb, če jih je kdo imel, tudi če so bile le malo kritične. Spomnim se, ko smo imeli zelo uspešno sejo sveta stranke v Posavju, takrat Pučnik ni bil več poslanec, so člani želeli pogovoriti z vodilnimi. Janša je to preprečil in nas odpeljal v neko klet. Bili smo Krkovič, Janša in jaz. Dobesedno smo ušli, čutil sem se krivega, da nismo ostali tam,« se spominja Hvalica.

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24