Prireditve v kulturnih domovih, gledališčih in glasbenih ustanovah so lani pritegnile približno 3,9 milijona obiskovalcev, razstave, ki so jih pripravili muzeji, ustanove z muzejskimi zbirkami in galerije, pa približno 2,8.

Kulturni domovi, gledališča, operi in glasbene ustanove so na svojih odrih lani izvedli približno 25.680 prireditev, v povprečju 70 na dan. Več kot polovica oziroma 56 odstotkov jih je nastala v lastni produkciji in koprodukciji, preostalo so bile prireditve gostujočih izvajalcev oz. ansamblov, so pred Ta veselim dnevom kulture sporočili s statističnega urada.

Nekatere kulturne ustanove ponudijo obiskovalcem tudi brezplačne prireditve. Takih je bilo lani 6930 ali nekaj več kot četrtina, večino so jih pripravili kulturni domovi.

Muzeji, ustanove z muzejskimi zbirkami in galerije so lani pripravile skupaj približno 1190 razstav, od tega je bilo 826 občasnih. V muzejih in galerijah so dodatno organizirali približno 38.000 izobraževalnih dogodkov, na katerih so našteli nekaj več kot 983.000 udeležencev.

Kulturne ustanove so lani organizirale 160 festivalov, na katerih se je zvrstilo približno 4390 prireditev. Največ festivalov so pripravili kulturni domovi in centri za kulturo.

Filmski delavci so ustvarili 26 celovečernih filmov ter 74 kratko- in srednjemetražnih filmov. Distributerji filmov so zagotovili predvajanje 41 slovenskih in približno 360 tujih filmov v kinematografih. Ti so skupno našteli več kot 1,7 milijona gledalcev. Slovenske filme si je ogledalo približno 185.190 oseb, tuje filme pa 1,6 milijona gledalcev.

Lani je približno 1410 založnikov, med njimi 314 samozaložnikov, izdalo približno 5270 naslovov tiskanih knjig in brošur. Več kot dve tretjini je bilo izvirnih slovenskih del, preostalo pa prevodi. Med izdanimi deli je bilo 38,7 odstotka prvih izdaj in 61,3 odstotka ponatisov. Od skupnega števila izdanih naslovov knjig in brošur je bilo lani približno 1990 leposlovnih del, delež knjig slovenskih avtorjev pa je bil 57,9 odstoten.

Splošne knjižnice, te so bile lani organizirane kot mreža 235 osrednjih in krajevnih knjižnic ter 13 bibliobusov, so imele več kot 441.000 vpisanih članov. Približno 70 odstotkov je bilo odraslih. V knjižnicah so našteli okoli 8,7 milijona obiskov, kar pomeni, da jih je v povprečju vsak član obiskal približno dvajsetkrat. Povprečno si je v lanskem letu izposodil okoli 49 knjig, brošur, serijskih publikacij ali neknjižnega gradiva.

Poleg splošnih so del slovenske mreže knjižnic še Narodna in univerzitetna knjižnica ter 712 šolskih, 122 specialnih in 86 visokošolskih knjižnic.

Država sredstva namenja za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom, za storitve radia, televizije in založništva. Lani so celotni izdatki države za kulturo znašali 287 evrov na prebivalca, je še razvidno iz statistik-