Bronasta medalja za slovensko atletinjo v Tokiu

Obenem je za svojim absolutnim slovenskim rekordom 4,82 m, ki ga je dosegla 2. februarja letos v Ostravi na Češkem, zaostala le za dva centimetra.

Zmagovalka diamantne lige Katie Moon je tretjič v nizu osvojila zlato s 4,90 m. Olimpijska podprvakinja iz ZDA si je olimpijsko zlato priborila leta 2021 v Tokiu, kjer je po SP po Eugenu 2022 in Budimpešti 2023 tretjič slavila. S 4,85 je bila druga Američanka Sandi Morris, dvakratna dvoranska svetovna prvakinja, ki je bila trikrat srebrna na SP na prostem in enkrat tudi na olimpijskih igrah.

Četrta je bila s 4,75 m Čehinja Amalie Švabikova. Bronasta pred dvema letoma na dvoranskem EP in peta lani na olimpijskih igrah je edina ogrožala bron slovenske rekorderke. S 4,65 je bila peta Švicarka Angelica Moser, evropska prvakinja na prostem in v dvorani.

Šutej je svoj že 18. finale velikih tekmovanj začela kot četrta po vrsti. Pred njo so nastopile tri favoritinje. Morris, Moser in Moon. Vse štiri so bile prvič uspešne na začetni višini 4,45 m, kar je uspelo še četverici. Na 4,65 m je po uspešnih naslednjih poskusih nadaljevalo 13 tekmovalk, izpadla je le ena.

Tudi drugo višino je prva četverica favoritinj preskočila prvič. Sledila jim je le še Švabikova, ki je zaokrožila peterico, ki je bila edina brez poprave na prvem mestu. Toda na 4,75 m je bilo še vedno devet tekmovalk. Morris in Moon sta bili prvič prek letvice tudi na tretji višini finala, Šutej pa je letvico prvič podrla, tako kot tudi vse ostale tekmovalke za njo.

Šutej je bila tudi drugič neuspešna, tako kot tudi ostale, je pa slovenska rekorderka po suverenem tretjem skoku zaploskala in vesela zapustila doskočno blazino. Višino 4,75 je preskočila še Švabikova in bila tedaj tretja s Šutej.

O odličjih je tako odločala četverica na 4,80, Moon je bila že prvič prek letvice, ostale tri pa ne. Rojakinji je v drugem skoku sledila Morris in bila tedaj druga, na tretje mesto je z uspešnim drugim skokom prišla Šutej ter tam ostala tudi ostala, ko je bila neuspešna Švabikova. Slednja je zadnji skok pustila za višino 4,85 m, Morris je bila na njej prva uspešna in je prevzela vodstvo.

Moon je letvico namreč podrla, Šutej pa le pritekla do korita in ni niti poskušala izvesti skoka. Švabikova je nato letvico podrla in Šutej je bila že na zmagovalnem odru. Moon je dva skoka pustila za naslednjo višino, Šutej pa je skoraj povsem ponovila prejšnji neuspešni poskus in končala tekmovanje.

Šestintridesetletna Šutej je po treh zaporednih srebrnih medaljah na dvoranskih EP, srebru v Beogradu in bronu na lanskem EP na prostem v Rimu ter srebru leta 2022 v Beogradu na EP na prostem v Münchnu, marca letos dodala še peto in šesto člansko odličje na velikih prvenstvih.

Bila je srebrna tako na dvoranskih EP v nizozemskem Apeldornu kot tudi nato na SP v kitajskem Nanjingu. Štirikrat je tekmovala na olimpijskih igrah, trikrat prišla v finale, najvišje je bila leta 2021 na petem mestu prav v Tokiu.

Zadnje slovensko odličje na SP na prostem je pred tem osvojil Kristjan Čeh 21. avgusta 2023 v Budimpešti, ko je v finalu meta diska s 70,02 metra, daljavo je dosegel v zadnji seriji, osvojil srebrno medaljo.

Poleg Čeha je bil doslej med Slovenci na SP zlat le Primož Kozmus v metu kladiva v Berlinu leta 2009. Kozmus je bil še srebrn v Osaki na Japonskem leta 2007 in bronast v Daeguju v Južni Koreji leta 2011. Prvo slovensko odličje je s tretjim mestom Gregor Cankar osvojil v skoku v daljino v španski Sevilli leta 1999, bronasta je bila še Marija Šestak v troskoku v japonski Osaki leta 2007.