Slovenija je zdaj, upoštevajoč še štiri iz časov skupne jugoslovanske reprezentance, pri petih zlatih, 12 srebrnih in 13 bronastih medaljah.

Začetek slovenskega osvajanja medalj na zimskih olimpijskih igrah sega v leto 1984. Na takrat še domačih igrah v Sarajevu je slovenska športna javnost pričakovala ali pa celo zahtevala olimpijsko medaljo, ki je pred tem Slovenci še niso imeli.

Zanjo je poskrbel Jure Franko, ki se je s srebrom v veleslalomu za vselej zapisal v športno zgodovino Slovenije in v srca slovenskih navijačev, pa tudi Sarajevčanov.

Na naslednjih igrah v Calgaryju 1988 so Slovenci uspehe, nadgrajene z medaljami, še stopnjevali. Skakalci so dobili dve, do brona je na srednji napravi skočil Matjaž Debelak, ki je bil tudi del ekipe s srebrno medaljo, ob njem so jo dobili še Primož Ulaga, Miran Tepeš in Matjaž Zupan. V alpskem smučanju pa je za srebro poskrbela Mateja Svet v slalomu.

To so bile zadnje slovenske medalje v jugoslovanski reprezentanci. Na prvih igrah, na katerih je Slovenija nastopila kot samostojna država, v Albertvillu leta 1992, pa medalj še ni bilo.

Že čez dve leti - takrat so ritem izvedbe poletnih in zimskih iger ločili - je v Lillehammerju nastopila "bronasta doba" na zimskih igrah. Takratni mladi val slovenskega alpskega smučanja je presenetil z dvema medaljama Alenke Dovžan v superveleslalomu in Katje Koren v slalomu, Jure Košir pa je do brona v slalomu prišel po zanj sanjskem razpletu druge vožnje.

Naslednje igre v Naganu 1998 so slovenski števec medalj na zimskih igrah pustile na enaki številki, saj novih ni bilo.

Zbirka se je povečala leta 2002 v Salt Lake Cityju, za edino na teh igrah so poskrbeli skakalci Primož Peterka, Robert Kranjec, Peter Žonta in Damjan Fras, bronasti na ekipni preizkušnji.

Sledil je še en olimpijski cikel brez nove medalje, tudi v Torinu 2006 Slovencem ni uspelo priti do uvrstitev na zmagovalni oder.

Krivulja, ki je morda že nakazala poznejšo rast, se je navzgor obrnila že v Vancouvru 2010. Še danes se vsi ljubitelji športna spomnijo bronaste medalje z zlatim leskom tekačice Petre Majdič, ko je po padcu s polomljenimi rebri prišla do tako želene kolajne. Svoji prvi olimpijski medalji pa je takrat dobila najboljša slovenska smučarka Tina Maze, v Kanadi je bila srebrna v superveleslalomu in veleslalomu.

Ti medalji sta bili že nekakšna napoved "zlate dobe" slovenskih zimskih olimpijskih športnikov. Prav Maze je namreč čez štiri leta v Sočiju prišla do dveh zlatih medalj, slavila je v smuku in veleslalomu, to pa sta bili tudi prvi zlati kolajni za slovenski šport na zimskih igrah.

A bera je bila v Rusiji pred 12 leti še precej bogatejša. Peter Prevc je bil srebrn na srednji skakalnici, deskar Žan Košir v paralelnem slalomu, Slovenci pa so dobili še štiri bronaste medalje. Peter Prevc je bil tretji še na veliki skakalnici, Košir v paralelnem veleslalomu, brona pa sta dobili še biatlonka Teja Gregorin na zasledovalni tekmi ter tekačica Vesna Fabjan v sprintu.

Po hitri obogatitvi zbirke slovenskih medalj na teh igrah so bile naslednje v Pyeongchnagu po tem kriteriju nekoliko skromnejše; srebro je dobil biatlonec Jakov Fak na 20-kilometrski preizkušnji, bron pa za svojo že tretjo medaljo v karieri Košir v paralelnem veleslalomu.

V Pekingu 2022, na zadnji postaji pred letošnjimi igrami v Italiji, pa se je število medalj spet precej povečalo. Tudi zlatih, zanju so poskrbeli skakalci, najprej Urša Bogataj na srednji skakalnici, pa še mešana ekipa v postavi Nika Križnar, Timi Zajc, Urša Bogataj in Peter Prevc.

Moška ekipa z Lovrom Kosom, Cenetom Prevcem, Timijem Zajcem in Petrom Prevcem je dobila srebro, tako kot še deskar Tim Mastnak v paralelnem veleslalomu in smučar Žan Kranjec v veleslalomu. Na Kitajskem pa sta do brona prišli še Nika Križnar na srednji skakalnici ter deskarka Gloria Kotnik z uspehom kariere v paralelnem veleslalomu.

Na letošnjih igrah je števec medalj za zdaj dosegel številki 29 in 30, seveda po zaslugi skakalcev. Srebro je za svojo prvo medaljo na OI osvojila Nika Prevc, zlato pa na tekmi mešanih ekip poleg nje še brat Domen Prevc za prav tako svojo prvo medaljo na igrah, prvič se je žlahtne olimpijske kovine razveselil še Anže Lanišek, že svojo tretjo kolajno pa je osvojila Nika Vodan.