Napoved: Svoje usode krojači – premiera

Program Mlado Mladinsko deluje po načelu vajeništva, v njem pa pripadniki različnih generacij – mladi mladinci in člani avtorske ekipe – v procesu sodelujejo kot enakovredni sogovorniki in soavtorji. Klasično hierarhično razmere učitelj – učenec zamenjuje razmerje mojster – vajenec, v katerem je starejši mlajšemu hkrati mentor in enakovreden soustvarjalec, prenašalec vednosti in enakovreden sogovornik. Bistveni del programa je tudi »ostrenje misli«, vadba v prepoznavanju sočasnega družbenega dogajanja in refleksija o njem, artikulacija lastnega, argumentiranega mnenja glede posamičnih družbenih pojavov in dogodkov ter iskanje načinov za vključevanje tega mnenja v javni diskurz. V ta namen sodelujoči mladi ob individualnem vodstvu mentorjev ustvarjajo vsak svoj gledališki esej, pripravljajo intervjuje in se vključujejo v javne debate, vzpostavili pa smo tudi sodelovanje s časnikom Dnevnik, v katerem mladinke in mladinci vstopajo v dialog s priznanimi kolumnisti.

Svoje usode krojači

Predstava Svoje usode krojači je najvidnejše dejanje prve generacije Mladega Mladinskega, programa za vključevanje mladih v gledališče in javni diskurz. V njej dvajset ustvarjalk in ustvarjalcev, rojenih med letoma 2001 in 2006 ter izbranih na javni avdiciji, v sodelovanju z avtorsko ekipo in ob podpori treh članov Slovenskega mladinskega gledališča raziskuje družbena in generacijska, predvsem pa družinska razmerja v času, ko se je svet obrnil na glavo in je vse sam tko ... wtf. Izhaja iz vprašanja, kako o družbi mislijo in kako se v njej znajdejo generacije, odraščajoče v času vse večjega nezaupanja in razpadanja obstoječih sistemov, vzgajane na način, ki jih v isti sapi uči skrajnega individualizma in univerzalne strpnosti, ko družbeni razkoli in razlike vedno bolj posegajo tudi v naša zasebna življenja. Kako »družbo znanja, strpnosti in dialoga« doživljajo generacije, ki so neprimerno bolj razmišljajoče kot katerakoli prej in ki so naučene, da morajo znati v vsakem trenutku poskrbeti za lastno (duševno) zdravje in dobrobit, »družbeno dobro« pa je zanje abstrakten pojem, nekaj, po čemer hrepenijo, a za kar nimajo ne načrta ne orodij, s katerimi naj bi ga dosegle?

Konec januarja 2021, sredi najhujše koronske teme, je bilo sodelujočim mladim zastavljeno vprašanje: kako si predstavljate svetlo prihodnost, kakšne so vaše želje? Temu je sledila tišina, nato pa previdni, skromni, nepretenciozni odgovori, ki so razgalili drugo plat te »fleksibilne, nestanovitne, samozavestne, drzne, prodorne in hitre« generacije prihajajočih mladih, vzgojenih v prepričanju, da je vsak od njih rojen za velike stvari in da jim pripadata tako svet kot prihodnost: strah, negotovost, nemoč, občutek o nesmiselnosti dejavnega vključevanja in nezmožnosti akcije. To je bilo izhodišče za poglobljen proces skupinskega pisanja, v katerem je s pomočjo vodenih improvizacij vsak igralec razvijal svoj lik in na podlagi katerega se je izoblikovala podoba treh sodobnih slovenskih družin in odnosa staršev do vprašanja prihodnosti otrok, kot to vidijo in doživljajo mladi. Prek družin (eno smo zasnovali na prizoru družinskega nasilja, drugi dve pa na prizorih o politični nekorektnosti), prikazanih v naši uprizoritvi, obravnavamo medgeneracijsko odgovornost, rdeča nit pa je vprašanje, kaj se v pregovorno zaprti slovenski družbi, kjer se smejemo navzven, jočemo pa navznoter, skriva za srečno družinsko fasado. Svet, ki se tako izriše pred nami, je poln konfliktov, nasilja, razrednih razlik, družbenih in osebnih hipokrizij in paradoksov, pa tudi želje po razumevanju, smislu, združevanju in preprosto – življenju.

ZASEDBA

Družina Balantič: Rosa Romih (Brina), Matic Eržen (Nejc), Tia Krhlanko (Sonja, mama), Luka Žerdin (Andrej, oče)

Družina Novak: Indija Stropnik (Maja), Aja Marković (Tereza, mama), Nace Korošec (Stane, ded)

Družina Jesih: Voranc Mandić (Perun), Kaja Petrovič (Ingrid), Aiko Zakrajšek (Vesna), Jan Martinčič (Kristjan), Mija Kramar (Lucija, mama), Jure Šimonka (Boštjan, oče)

Leon Kokošar (dr. Medved, terapevt), Jon Napotnik (Lotos, izgubljena duša), Iza Napotnik (Ta jezna), Katka Slosar (Ta spravljiva), Hana Kunšič (Ta drzna), Ronja Martina Usenik (Ta nežna), Mira Giovanna Gabriel (Smrt)

Podporniki: Blaž Šef, Damjana Černe, Primož Bezjak

USTVARJALCI

Avtorice in avtorji besedila: Ana Duša ter mladinke in mladinci

Dramaturgija: Gaja Naja Rojec

Glasba: Mitja Vrhovnik Smrekar

Kostumografija: Maja Mirković

Asistentka kostumografije: Slavica Janošević

Scenografija: Damir Leventić

Koreografija: Primož Bezjak

Oblikovanje svetlobe: Borut Bučinel

Oblikovanje zvoka: Marijan Sajovic

Oblikovanje maske: Vanja Djuran

Avtorica razstave Slovenske družine: Gaja Naja Rojec

Svetovalec za režijo: Mare Bulc

Vodja predstave: Sven Horvat

Portretirane družine: Božič, Djuran Janežič, Jelić, Lajovic, Šmalc, Sočan, Uhan in Trbovc Mihajlović