Slovenski jamarski reševalci v oddaji National Geographic

V Sloveniji smo med prvimi na svetu začeli raziskovanje podzemlja, zato so se pri nas začela tudi prva reševanja iz jam, je za STA povedal predsednik Jamarske zveze Slovenije Igor Benko. Tudi sam je reševalec in je sodeloval pri reševanju ponesrečenca iz Primadone, 645 metrov globoke in 2907 metrov dolge jame v zaledju reke Tolminke.

Nesreča se je pripetila v globini približno 200 metrov. V jami je bila takrat skupina štirih britanskih jamarjev. Dva sta poskušala preplezati kamin, pri tem pa se je 20-letniku odkrušil oprimek. Padel je približno tri metre globoko, odlomljeni kos skale pa mu je zgrmel na hrbet.

Ob tem si je poškodoval hrbet, zato so mu na pomoč priskočili reševalci. Jama Primadona ima številne ožine, zato je bilo reševanje izjemno težavno in dolgotrajno. Zanj so potrebovali skoraj 24 ur, pri čemer so morali razširiti šest ožin, saj sicer ne bi mogli prinesti nosil na površje.

Rešeni mladenič je zaradi dobrega dela in strokovnega pristopa slovenskih jamarskih reševalcev popolnoma okreval. Z reševalci je po dogodku ostal v stiku, nastopil pa bo tudi v tokratni oddaji na National Geographic. Kot je prepričan Benko, se zaradi takih oddaj dviguje ugled slovenskih jamarskih reševalcev in jamarjev nasploh.

Lani je Jamarska reševalna služba pri Jamarski zvezi Slovenije opravila devet intervencij, in sicer dve reševanji iz jame, tri iskalne akcije in štiri izvleke domačih ali divjih živali iz jam, je povedal vodja Jamarske reševalne službe Walter Zakrajšek.

Jamarska reševalna tehnika je sicer uporabna tudi pri drugih reševanjih. Slovenski jamarski reševalci tako rešujejo iz kanjonov in sotesk ter ob nesrečah na vlečnicah, kot edini v Evropi pa so pristojni tudi za reševanje v urbanem okolju ob različnih naravnih nesrečah.