Bil je med boljšimi slovenskimi plavalci, vse do trenutka, ko je začutil v desnem kolenu bolečino. Menil je, da se je pojavila zaradi preutrujenosti, prenapornih treningih, vendar je bolečina tudi po letu dni ostala tu in je bila vse močnejša. Na sistematskem pregledu, ko je bil v tretjem letu gimnazije, je zdravnica na kolenu opazila spremembe.
Nadaljnji pregledi so pokazali, da gre za kostni rak- maligni tumor. Z njim so ga soočili dan pred dopolnjenim osemnajstim rojstnim dnem. Skupaj s staršema, ki sta ga na pogovoru z zdravnikom spremljala. Začelo se je dolgotrajno zdravljenje z mnogimi operacijami. Med drugim so mu odstranili polovico goleni, koleno in tudi del stegnenice. Kožo, žile in nekaj mišic so mu ohranili in mu vstavili protezo. Operacija je trajala več kot 14 ur. Začela se je dolgotrajna rehabilitacija. Zaživel je svoje drugo življenje, še vedno povezano s plavanjem, s športom.
Po osmih letih je bil nekoliko preveč aktiven in potreben je bil nov operativni poseg pri katerem se je okužil z bolnišnično okužbo, z MRSO. Spet je dolgih osem mesecev preživel v bolnišnici. Potrebnih je bilo več operacij. Po zdravljenju se je z mnogo volje in ljubezni do življenja znova postavil na noge. Tako kot v najhujših trenutkih pred leti, ko je bil deležen tudi nekaj kemoterapij, so mu bili v uteho družina, redki prijatelji in njegova kitara, s katero je razveseljeval in razvedril tudi sobolnike po bolniških sobah.
O svoji izkušnji z boleznijo rad spregovori, o njej je napisal tudi knjigo. Še vedno je njegova sprostitev plavanje. Tako kot rad v roke vzame kitaro, je pogosto tudi zavzet bralec dobrih knjig. Če se le da, se udeleži tudi kakšnega humanitarnega projekta, ki ima namen zbiranja denarja za bolne otroke.
