Robiju Kranjcu je vsega dovolj, javno je povedal, kaj si misli o trenerjih in kakšen odnos ima z Janusom

"Tokratne tekme v Planici lahko primerjam s tistimi v začetku kariere marca 1998, ko ne veš, kaj pričakovati. Bil sem pod pritiskom, v prvi vrsti sem skušal sebi pripraviti zadoščenje in obenem drugim dokazati, da še vedno znam. Dve leti nisem bil na letalnici in sem lahko zelo zadovoljen," je dejal Kranjec, ki po petkovi tekmi ni računal, da bo uvrščen v ekipo.

S sedmimi zmagami v svetovnem pokalu je četrti na večni slovenski lestvici. Po izjemnem finalu 2016 je prejšnjo sezono izpustil zaradi poškodbe kolena in rehabilitacije, v dolini pod Poncami pa je v slabi sezoni 2017/18 ponovno dokazal, da je izvrsten letalec in je bil z desetim mestom najboljši Slovenec tudi na petkovi prvi posamični tekmi finala.

"Še eno sezono bom gotovo skakal, upam, da bodo moji sponzorji še vedno zraven, ostajam zaposlen v policiji. Če tega ne bi bilo, bi bilo konec vsega. Dokler bom užival, bom tekmoval. Toda decembra in januarja letos je kazalo, da bom kar končal kariero. Pogrešal sem, da mi trening ni bil prilagojen. Zaradi rehabilitacije sem dobil dodatno mišično maso, potem pa sem moral shujšati in obenem trenirati. To ni bilo dobro. Poleti sem dosegel dobro raven in tam ostal, ko je prišel svetovni pokal, pa sem bil prazen. Motivacijo sem imel, vedno sem rad treniral, a bil sem izgubljen," je opisal kruto realnost vrhunskega športa, kjer štejejo le uspehi.

"Veliko sem se naučil iz letošnje sezone. Bil sem globoko razočaran nad odnosom do mene, kot cunja, ki jo zavržeš. Za novo leto sem ostal sam doma, brez načrtov za treninge, kam bom šel in kaj bom delal. Nič. Prosil sem Primoža Peterko in Stena Baloha, pomočnika trenerja in trenerja ženske ekipe, da sem šel na trening. Toda ne bi smel iti, ker nisem bil z glavo pri stvari, ker sem bil tako razočaran."

V četrtek je nekdanji svetovni prvak v poletih (Vikersund 2012) postal prvi v zgodovini, ki je opravil 200 poletov prek 200 metrov. V tej sezoni je "leteči Kranjec" pred planiškim finalom le petkrat nastopil v svetovnem pokalu, zadnjič decembra lani v Engelbergu, ter vedno ostal brez finala pri repu petdeseterice.

"Taval sem, hodil sem na celinski pokal, kjer so številne tekme prav kavbojske, sploh nisem vedel, če bom šel še kdaj na tekme za svetovni pokal, kar begal sem in se boril. Na koncu se je izšlo, res sem se boril in upam, da skozi tako sezono ne bom šel nikoli več."

Bil je v reprezentanci B, v kateri se je dobro počutil in vse cilje usmeril v Planico. "Danes mi je glavni trener ekipe A Goran Janus čestital, zahvalil sem se mu, da me je dal v ekipo, pomočnik Jani Grilc mi je tudi čestital, sicer pa nimamo pravega odnosa. Pozdravimo se, a ni komunikacije," je opisal Kranjec.

V tej zimi je nanizal 19 nastopov v celinskem pokalu in bil le trikrat med deseterico, nazadnje 3. februarja prav v Planici, pred tem pa je konec januarja slavil na dveh tekmah v japonskem Sapporu. Tako je več uvrstitev med deset zbral na štirih olimpijskih igrah, šest skupaj z ekipnimi tekmami, na kateri je v ameriškem Salt Lake Cityju 2002 osvojil bron.

Po sezoni bo opravil bazični trening, ki ga lani ni mogel, maja si bo vzel dva tedna prosto, potem pa bo začel ponovno trenirati. "Od Smučarske zveze Slovenije bo odvisno, kako se bo odločila glede trenerskega ekipe, sam se bom prilagodil. Sem se pa v tej sezoni in seveda v številnih prejšnjih naučil, kaj potrebujem. Ob tem v pripravah rabim le trenerja, da me usmerja," je končal Kranjec.