Kot navaja Poitrasova, so jo letališki uradniki večkrat zadržali rekoč, da ni na seznamu leta, ji zaplenili elektronsko opremo, ki je niso vrnili 41 dni, ter ji grozili z lisicami, ker je delala zapiske. Do zadnjega takšnega primera je prišlo, ko je pripravljala film o ustanovitelju WikiLeaksa Julianu Assangeu, poroča britanski Guardian.
Zdaj se je odločila za sodni spor, s katerim zahteva vso dokumentacijo o njenem zasledovanju in zasliševanju med potovanji v omenjenem šestletnem obdobju. Za dostop do teh informacij je sicer že zaprosila leta 2013, a brez uspeha.
"Tožbo sem vložila, ker vlada uporablja meje ZDA, da se izogne vladavini prava," je dejala režiserka. "Tega v demokraciji preprosto ni mogoče tolerirati. Tožbo sem vložila tudi v imenu manj odmevnih ljudi, ki so bili izpostavljeni večletnemu kafkovskemu nadlegovanju na mejah. Imamo pravico vedeti, kako ta sistem deluje in zakaj smo tarče," je še dodala.
Na seznam opazovancev so jo po njenih besedah uvrstili leta 2006, ko se je po predstavitvi dokumentarca o vojni v Iraku My Country, My Country vrnila v ZDA. Kot so ji povedali varnostniki na letališču, so ji prisodili najvišjo možno stopnjo grožnje, čeprav nikoli ni bila obtožena kriminalnega dejanja. Zatem so jo nenehno ustavljali do leta 2012, ko je novinar Glenn Greenwald napisal članek o njenih izkušnjah.
Njeno poročanje o žvižgaču ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) Snowdnu je skupaj z delom Greenwalda, Ewena MacAskilla in Bartona Gellmana pripomoglo k Pulitzerjevi nagradi, ki sta jo lani skupaj dobila Washington Post in Guardian. Njen film o Snowdnu, Citizenfour, pa je letos prejel oskarja za najboljši dokumentarec. Marca so ga predvajali tudi na Festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani.