Te pritičejo modernemu električnemu avtomobilu. Pa čeprav z nekaj kompromisi.

Duhovni stik z originalno katrco je novemu R4 uspelo uloviti predvsem z všečno zunanjostjo, ki v mnogih detajlih spominja na slavno predhodnico, hkrati pa so pri Renaultu vse skupaj uspešno zapakirali v moderno, a še vedno izjemno šarmantno celoto.

Maska spredaj, z velikim zastekljenim delom, svetlobno obrobo in prisekanimi okroglimi žarometi v duhu tega, česar smo bili vajeni pri originalu, zares deluje retrofuturistično v pravem pomenu te besede, podobno pa velja za zadek, kjer pokončno postavljena tridelna svetila prav tako posnemajo prav tako tripartitni svetlobni izboklini, s katerima je originalna katrca opozarjala na svoj obstoj v temi.

Nostalgično delujejo tudi trikotno tretje stransko okno in skoraj povsem ravne duri prtljažnika, ki so za doplačilo tudi električno podprte. Ko smo že pri prtljažniku, lahko omenimo, da gre vanj za 385 litrov prtljage, ki jo v osnovi odlagate na povsem ravno dno, pod katerim je še odlagalni prostor, kamor je mogoče pospraviti kable za polnjenje ali druge drobnarije v skupnem volumnu 20 litrov.

Marko Hanželič

Vendarle pa prtljažni prostor ni brez kompromisov. Ko podrete naslonjala zadnjih sedežev, žal dno ni več popolnoma ravno, saj se zloženi sedež ne potopi v dno.

Ta arhitekturna nerodnost se izkaže za oviro, zlasti ko poskušate v avtomobil potisniti težje ali zajetnejše predmete, saj jih ni mogoče preprosto zapeljati globlje v kabino. So pa zato Francozi izumili preprosto, a zelo funkcionalno rešitev za povečanje uporabnosti novega R4.

Ker je mogoče preklopiti naslon sovoznikovega sedeža, se v notranjosti sprosti prostor za prevoz predmetov, dolgih do 2,2 metra. To je podatek, ki bi ga zavidali tudi marsikateri večji karavani in omogoča prevoz marsičesa, od smuči do sestavnih delov pohištva.

Po meri voznika in potnikov

Kar zadeva bivalno udobje, R4 ponuja dva povsem različna obraza. Prostornost na sprednjih sedežih je nad vsemi pričakovanji in si zasluži čisto petico – tu se bodo udobno namestili tudi višje rasli. Precej druga pesem pa je v drugi vrsti. Če ste višji od 1,85 metra, boste z glavo hitro trčili ob strop.

Bolj kot prostornost za odrasle potnike na zadnji klopi pa je težava sama ergonomija sedenja. Ker je klop nameščena precej nizko, vam kolena silijo neudobno visoko v zrak. Na krajših mestnih vožnjah je to sprejemljivo, na daljših potovanjih pa odrasli potniki zadaj zagotovo ne bodo najbolj uživali. Če ste sedeli v novem renaultu R5, se boste v štirici počutili kot doma.

Celotno voznikovo okolje z ergonomijo vred je namreč skoraj v celoti preneseno iz manjšega brata. Pod nostalgično ozkim vetrobranskim steklom domuje široka enota z zasloni, ki se razteza prek sredine armaturne plošče in omogoča visoko stopnjo personalizacije – vsak voznik ali voznica si lahko nastavitve prilagodi povsem po svojem okusu.

Marko Hanželič

Pred očmi voznika so digitalni merilniki na 10,1-palčnem zaslonu (pri vstopnem modelu je ta nekoliko skromnejši, 7-palčni), ki postrežejo z vsemi ključnimi informacijami. Še vedno pa vso to digitalno naprednost skazi ena banalna strojna pomanjkljivost – vzvratna kamera.

Še vedno je ločljivost takšna kot pred dvajsetimi leti, v kombinacijo z nekaj umazanije pa je zadevščina praktično neuporabna. Renault sicer obljublja izboljšave v prihodnjih serijah, a trenutno stanje si zasluži kritiko.

Soliden doseg

Pogonski sklop, nameščen na prednji osi, razvije 110 kW (150 KM) in 245 Nm največjega navora ter se brez težav spopada s poldrugo tono težkim malčkom. R4 kljub nič kaj »vnebovpijočim« številkam ponuja precej prepričljive zmogljivosti in kar nekaj vozniškega veselja.

Značaj avtomobila lahko dodatno prilagajate z gumbom multi-sense na volanu: v programu Eco se pogon zaradi varčevanja z energijo opazno umiri, medtem ko način Sport iz motorja izvabi več temperamenta in odzivnosti. A bodimo realni, prave športnosti R4 vseeno ne more ponuditi.

Podobno kot pri petici izbirnik smeri vožnje tudi pri R4 nima položaja P (park), se pa ročna zavora samodejno vključi, ko odpremo vrata.

Marko Hanželič

Pri polnjenju Renault z novim R4 igra na varne, a morda preveč zadržane karte. Tudi pri najzmogljivejši različici je polnjenje z izmeničnim tokom (AC) omejeno na 11 kW. Ne pozabimo, da je že upokojeni renault zoe zmogel polnjenje z 22 kW, kar je bila njegova velika prednost.

Tudi hitro polnjenje z enosmernim tokom (DC) z največjo močjo 100 kW lahko v tem oziru označimo le kot povprečno »mamino kuhinjo«, ne pa kot vrhunsko kulinarično doživetje. Na testu se je R4 izkazal kot precej varčen sopotnik. Izmerjena poraba znaša 18,3 kWh na 100 kilometrov.

Razčlenitev pokaže zanimivo sliko: v mestu se zadovolji s 13,5 kWh, na regionalnih cestah poraba naraste na 18,5 kWh, na avtocesti pa doseže 22,0 kWh na 100 kilometrov. V mešanem ciklu to pomeni, da lahko s to kultno Francozinjo realno prevozite do 330 kilometrov.

Retro je in

Renault R4 e-tech electric je uspešno prestal transformacijo iz »katrce« za množice v modni dodatek za električno dobo. A bilo bi krivično, če bi ga označili le za oblikovalski poskus kovanja denarja na račun nostalgije.

Pod retro karoserijo se namreč skriva presenetljivo zrel, vozen in, z izjemo prostora na zadnji klopi (pa čeprav je prostora bistveno več kot v R5), uporaben avtomobil.

Marko Hanželič

Njegova največja prednost je samosvoj značaj. V poplavi sterilnih električnih križancev R4 tudi na račun nostalgije izstopa s karizmo, ki jo nadgradi z odlično Googlovo multimedijo in pametnimi rešitvami (kot je preklop sovoznikovega sedeža).

Vsekakor velja, da s 34 tisočaki, kolikor stane srednji paket opreme techno, ni poceni, a uspešno združuje sodobno tehnologijo, vsakodnevno mestno uporabnost in tisto nekaj več, zaradi česar se boste za avtomobilom ozrli vsakič, ko ga zaklenete. Drznil bi si celo reči, da je eden redkih električnih avtomobilov za navadne smrtnike, ki ima vsaj nekaj duše.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.