Clintonova je v sredo, ko je bilo poročilo objavljeno, zanemarjala novinarska vprašanja, v četrtek pa so jo ujeli na televiziji Univision, kjer je rekla le to, da gre za eno in isto staro zgodbo, ki ne bo vplivala na njeno kampanjo niti na njeno morebitno vodenje ZDA. Ponovila je sedaj še edino preostalo obrambo, ki jo ima - namreč, da ni počela ničesar drugega, kar ne bi počeli njeni predhodniki.
Kljub dosedanjim trditvam, da je pripravljena sodelovati v preiskavah in k temu poziva tudi svoje sodelavce, pa v preiskavi generalnega inšpektorja ni sodelovala in niti njeni sodelavci ne. Sodelovala bo v preiskavi FBI, čemur pa se ne more izogniti. Na televiziji Univison je ponovila, da je predala vso svojo elektronsko pošto, čeprav je preiskava ugotovila, da to ni res, ker je več tisoč elektronskih sporočil sama opredelila kot zasebne in jih ni predala.
Predsednik ZDA Barack Obama je med obiskom Japonskem, kjer se udeležuje vrha držav skupine G7, na vprašanje o Clintonovi in njeni elektronski pošti odgovoril, da je na Japonskem in bi raje govoril kaj o Aziji. Dejal je, da se noče vpletati v demokratsko predsedniško tekmo, ki še poteka in bo o tem govoril v Washingtonu.
"Kot sem že dejal prej, ljudje v času strankarskih volitev povedo marsikaj, da dobijo glasove. Ko se kampanja enkrat konča, pa gredo naprej," je povedal Obama.
Za Clintonovo je najpomembnejše to, da ni obtožena kršenja zakonov, ampak le pravil upravljanja z informacijami znotraj State Departmenta oziroma vlade. Seveda ni izključeno, da je republikanci na podlagi poročila generalnega inšpektorja ne bodo tožili.
Clintonova bi morala glede na pravilnik po odhodu s položaja državne sekretarke State Departmentu predati vso svojo elektronsko pošto, česar ni storila. Prav tako ni sodelovala v preiskavi. Vsi njeni trije predhodniki, ki jih je preiskava zajela (Madeleine Albright, Colin Powell, Condoleezza Rice), ter sedanji državni sekretar John Kerry so sodelovali.
Preiskava State Departmenta pravnih posledic za zdaj nima, nadaljuje pa se preiskava FBI, ki skuša ugotoviti, ali je zaradi zasebnega strežnika elektronske pošte prišlo do ogrožanja nacionalne varnosti. Vprašanje je, ali je Clintonova zavestno pošiljala ali sprejemala zaupno elektronsko pošto. Doslej objavljenih 52.000 sporočil elektronske pošte tega ne dokazuje, vendar jih več tisoč ni objavljenih.