Primož Suhodolčan: Vseh idej mi ne morejo ukrasti

Avgusta je v sodelovanju z Goranom Dragićem izdal knjigo Goran, legenda o zmaju – nekaj tednov kasneje je Dragić slovensko reprezentanco popeljal do zlate medalje na evropskem prvenstvu. Sočasno s tem tekmovanjem je po dvajsetih letih prizadevanj v kina prišel film Košarkar naj bo, posnet po Suhodolčanovi največji uspešnici. Pravega počitka ob uspehih si pisatelj niti ne privošči in že hiti v nove projekte.

O Goranu Dragiću ste ravno izdali knjigo – kako je do tega sploh prišlo?

Začetek je bil s Tino Maze in knjigo Medvedja moč. Ideja je bila narediti predstavitev naših športnikov, ki bi bila resnična pravljica, povezovanje pravljičnih elementov in resničnih zgodb. Pri Tini se je pojavila Črna s črnjanskim medvedom, pri Goranu Koseze, zmaji, pa njegovi začetki, ko je bil tako suh, da mu je dres padal z ramen. Ali ko ga na Iliriji niso spustili k prvemu košu, ki je bil samo za tiste odlične, drugi pa za vse preostale, ki so o njem lahko samo sanjali. Vsi ti elementi se prepletajo, mladi bralec, ki to bere, ne ve, kaj je res in kaj je izmišljeno. Tako prepletanje jim je zelo všeč.

V tiskani izdaji in v Trafiki24 Suhodolčan pove, kaj si misli o oznaki mladinski pisatelj; spregovori o sodelovanju s Tino Maze in Goranom Dragićem; razloži, zakaj si je silno želel, da se po njegovi knjigi Košarkar naj bo posname film; razmišlja o možnostih za nadaljevanje; razkrije, kakšne knjige bere in katere klasike svetovne književnosti verjetno ne bo nikoli prebral; pove, kakšne knjige je bral in kako se je naučil prepoznati zrno in pleve med knjigami.