* Stadion Dragao, 16.500, sodniki: Lahoz, Cebrian Devis, del Palomar. (vsi Španija).
* Strelec: 0:1 Havertz (42.).
* Manchester City: Ederson, Walker, Dias, Stones, Zinčenko, Gündogan, De Bruyne (od 60. Gabriel Jesus), B. Silva (od 64. Fernandinho), Mahrez, Foden, Sterling (od 77. Agüero).
* Chelsea: Mendy, James, Azpilicueta, T. Silva (od 39. Christensen), Rüdiger, Chilwell, Kante, Jorginho, Mount (od 80. Kovačić), Havertz, Werner (od 66. Pulisic).
* Rumeni kartoni: Gündogan, Gabriel Jesus; Rüdiger.
* Rdeči karton: /.
Porto je prvič gostil finale lige prvakov, potem ko ga je Evropska nogometna zveza tja iz turškega Istanbula prestavila zaradi omejitev potovanj v in iz Turčije.
Portugalsko mesto, ki je ponudilo ustrezno rešitev Uefi, bo tako za vselej kraj srečnega imena za Chelsea. Slednji je pred 16.500 gledalci po zaslugi zadetka Havertza drugič dvignil pokal za zmagovalca.
Letos četrtouvrščeno moštvo v angleškem prvenstvu, a najboljši nogometni kolektiv na stari celini je za zmago v ligi prvakov zgolj zaradi uspešnosti zaslužilo nekaj manj kot 79 milijonov evrov, City pa se bo moral zadovoljiti z okoli 75. Dodatno bo blagajni klubov napolnil še prispevek iz televizijskih pravic.
Poseben je bil finale tudi za trenerja Thomasa Tuchela, ki je prvi trener z zaporednima uvrstitvama v finale lige prvakov z različnima kluboma. Lani je tja popeljal Paris Saint-Germain, a izgubil proti Bayernu, tokrat je imel več sreče z Londončani, ki jih je prevzel 26. januarja letos, potem ko ga je PSG odpustil dan pred božičem 2020.
Tretji vseangleški finale je City začel pričakovano, z več posesti v svojih nogah, bolj pa je pretil Chelsea, ki je po polčasu zasluženo vodil.
Prvi so vseeno zapretili sinjemodri, potem ko je v osmi minuti po dolgi podaji vratarja Edersona pobegnil Raheem Sterling, slabo ustavljanje žoge pa mu je preprečilo, da bi pred Edouarda Mendyja prišel v boljšem položaju za zaključek.
Dobro minuto kasneje je bil v lepem položaju vsega osem metrov od vrat po podaji Kaija Havertza Timo Werner, a je povsem zgrešil žogo. Po sledečem protinapadu pa je bil nevaren tudi City, vendar je nevarnost z drsečim startom preprečil Ben Chilwell.
V 14. minuti je novo nevarno akcijo izpeljal Chelsea, z nekaj sreče pa je nato Mason Mount prišel do žoge in jo poslal do najbolj dejavnega nogometaša prvega polčasa Wernerja, ki je po ne ravno najboljšem sprejemu žoge malce slabše streljal, Ederson pa ni imel težav z ustavljanjem Nemčevega poskusa. Kasneje je do strela znova prišel Werner v 15., Kante pa v 17. minuti, a nista bila natančna.
Po desetih minutah zatišja je zapretil City. Po hitri akciji na levi strani je podajo Kevina De Bruyneja uspešno ustavil Phil Foden, streljal, zadetek pa mu je z drsečim startom preprečil Antonio Rüdiger. Slabe tri minute je nepopustljivi Kyle Walker poslal žogo v osrčje kazenskega prostora, a je bil Riyad Mahrez za malenkost prekratek.
Ob koncu 42. minute pa so modri iz Londona povedli. Po lepi podaji v prostor Mounta je imel preveč prostora hitri Havertz, ki je preigral Edersona. Ta se je žoge dotaknil in jo ustavil ravno toliko, da Havertzu nato ni bilo težko poslati žoge v prazno mrežo.
V drugi polčas so meščani krenili odločno in takoj potisnili Chelsea na svojo polovico. Do prve prave priložnosti so prišli v 60. minuti po prekršku nad De Bruynejem, ki je moral zaradi poškodbe glave zapustiti zelenico. Po prostem strelu in podaji v kazenski prostor je poskusil Sterling, a je žogo s telesom in roko blokiral Reece James. Sodnik Mateu Lahoz in soba za Var sta se strinjala, da ni šlo za enajstmetrovko.
V 73. minuti je imel predčasno odločitev o zmagovalcu na desnici Američan Christian Pulisic, a je žoga po hitrem protinapadu in lepi podaji Havertza zletela mimo desne vratnice Edersona.
City je v nadaljevanju v igro poslal še poslavljajočega se Sergia Agüera, ki pa se v 85. minuti ni izkazal, saj je v ugodnem položaju pred vrata poslal slab predložek.
Do konca je City poskušal s preskok igro izsiliti kakšno priložnost, a je obramba Londončanov kljubovala pritisku. Na začetku 97. minute pa so imeli še nekaj sreče, ko je strel Mahreza le za las zgrešil zgornji levi kot Mendyjevih vrat.
Chelsea se je tako podpisal še pod tretjo zmago na štirih medsebojnih tekmah proti meščanom to sezono. Zadnja pa je bila zagotovo najbolj sladka, saj je prinesla drugi naslov v ligi prvakov po letu 2012. Londonski modri so po zmagi postali eden od štirih klubov med evropsko elito z dvema naslovoma. To je uspelo še Benfici, Nottingham Forestu, Juventusu in Portu. Rekorder je Real Madrid s 13 naslovi.
Že pred finalom je bilo jasno, da bodo angleški klubi vpisali 14. naslov. Liverpool je slavil šestkrat, Manchester United trikrat, Nottingham Forest dvakrat in Aston Villa enkrat. Več naslovov imajo le Španci, in sicer 18.
Manchester City, ki je prvič igral v finalu lige prvakov, ostaja pri eni evropski lovoriki, pokalu pokalnih zmagovalcev iz sezone 1969/70. Je pa v tej sezoni sedmič osvojil angleško prvenstvo in bili najboljši v ligaškem pokalu. Zmaga Chelseaja je tudi zmaga za ruskega ologarha Romana Abramoviča, ki je lastnik londonskega kluba, in poraz šejka Mansurja bin Zajeda, člana vladajoče rodbine iz Združenih arabskih emiratov, ki ima v lasti Manchester City.