Med mulce Oven šteje Gregorja Golobiča, Jašo Zlobca, Mileta Šetinca, Janeza Kopača, Romana Jakiča, v njihov krog sta sodila Miha Kozinc in Pavel Gantar, kasneje Peter Rigl. V knjigi opisuje, kako so mu hoteli preprečiti kandidaturo za podpredsednika LDS. Na seji izvršilnega odbora LDS v Velenju konec februarja 1992 so sklenili, da se njegova kandidatura za podpredsednika ne podpre. »A mulci so se spet ušteli. Slavili so samo dobro uro. Do seje sveta LDS.« Izkazalo se je, da je imela podjetniška struja udobno večino, in uvrščen je bil med kandidate za podpredsednika stranke.
Na kongresu marca 1992, ko je postal Drnovšek predsednik, je bil Oven izvoljen za podpredsednika, zaradi česar so, piše, mulci »sklonjenih glav zapustili Cankarjev dom«. Drnovšek jih je na glas vprašal: »A vas je res tako malo?« Toda zakulisno so delovali naprej.
»Niti v najbolj pokvarjenih sanjah nisem pričakoval, česa vsega so mulci zmožni v svojem obračunavanju za oblast v stranki LDS.« Enega najbolj zavržnih načinov naj bi izbral Jaša Zlobec z diskreditacijami Ovna znotraj stranke, ki so našle pot do novinarjev Mladine in bile objavljene. A vseskozi je imel Oven podporo Drnovška, ta ga resni pustil na cedilu.
Sploh pa je bil zanimiv odnos med Drnovškom in Golobičem, generalnim sekretarjem stranke. V knjigi je Oven ocenil, da je bila stranka LDS močna toliko, kolikor je bil močan Janez Drnovšek, in šibka toliko, kolikor je bil šibek Gregor Golobič. Čeprav piše zelo pozitivno o Drnovšku, iz tega izhaja, da je slednji potreboval Golobiča za izvajanje medijskih diskreditacij, politično kadrovanje, »urejanje« stvari v stranki, usmerjanje medijev, usmerjenja kapitala v »prave roke« … Medtem je Drnovšek kot premier igral vlogo državnika.
Toda tudi Drnovšek je, opozarja Oven, od mulcev dobil »pobalinsko maščevanje za njegovo podporo meni«. Vedno, ko je prišel k njemu v vladni kabinet, je zanj naročil limonado. »Nekega dne se usede na bidemajer zofo, jaz nasproti, v bidermajer fotelj. Običajno je premier takoj začel pogovor, takrat pa je bil tiho. Počakam, da nama natakar prinese pijačo. In takrat ga vprašljivo pogledam. Ne morem verjeti. Prvi človek vlade in bivši predsednik jugoslovanske države ima solzne oči. Joče!«
Drnovšek mu je pokazal, kako žaljivo o njem pišejo v rubriki Rolanje po sceni v Mladini. Češ da je Drnovšku mati, ko je bil še majhen, okrog vratu privezala kos mesa, da se je z njim igral vsaj pes. Po besedah Ovna je Drnovšek rekel, da ga bodo ti »mulci« še ubili. »Kaj sem jim naredil slabega? Z mano so prišli na oblast. Zagotovljene imajo ministrske položaje. Stranka LDS je dobila številne zaposlitve. Kaj še hočejo od mene?«
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
