PharmaHemp: iz »garažne firme« v znanstveno ustanovo

Andrej Sušnik, ki je podjetje ustanovil skupaj s partnerjem Gregorjem Jamarjem, se ob tem le nasmeje. Predsodkov do konoplje je vajen in so del njegovega vsakdana. Tudi mnenje posameznikov, da je vsak izdelek iz konoplje mogoče nekako pokaditi ali se z njim kako drugače zadeti (težko si je sicer predstavljati, kako bi kdorkoli kadil lopatice vetrnih elektrarn ali obrazno kremo), ga samo nasmeji.

Tako je že od samega začetka, ko sta se z bratom Tomažem odločila narediti kozmetično linijo iz konoplje: »Že od nekdaj sem razmišljal, kaj vse bi se dalo izdelati iz konoplje. Sama konoplja je zelo zdrava, še posebej konopljino olje, za kožo in kožne bolezni. Ker so starši imeli kozmetično podjetje, sva izdelala kozmetiko, ki je vsebovala olje, stisnjeno iz semen konoplje in konopljinega terpena. Kar gverilsko moram priznati, da sva bila prva v tem delu sveta z idejo in pogumom ponuditi trgovinam izdelek, ki je vseboval elemente industrijske konoplje in bil hkrati označen s konopljinim listom. Tudi moj oče, ki velja za inovatorja, ker je v Jugoslaviji prvi izdeloval peneče kopeli in je delal kozmetiko že 30 let, je bil seveda sprva proti, no, na koncu sva ga vendarle prepričala in to izpeljala.«

Sušnik je bil med prvimi celo na svetu, ki se je lotil izdelkov iz industrijske konoplje, ki ni ista kot tista konoplja, »ki se jo kadi«, zato tudi njegovi izdelki nikakor niso bili namenjeni kajenju in tovrstni sprostitvi. Odločitev je sprejel v pravem trenutku. Podobni izdelki kot njegovi so se prav takrat šele začeli pojavljati. Pisalo se je leto 1997.

Sodišče in prepovedi

Sušnikova kozmetična linija je bila uspešnica. Dobil je nekaj denarja in poziv na sodišče. »Takrat sem bil poklican na sodišče, prepovedali so mi prodajo, obravnavan pa sem bil kot kriminalec. Hvala bogu za dojemljivo sodnico. V zagovoru sem namreč pojasnil, da bi moral pokaditi oziroma pojesti 60 kilogramov kreme, da bi bil učinek primerljiv z dimom jointa. Ona je tožilstvu samo rekla, naj nehajo in opustila pregon proti meni.«

Leta 1997 so prvič lansirali izdelek, ki je nakazoval »nekaj v zvezi s konopljo«. Extravaganja je bila linija kozmetike, in čeprav v teh izdelkih ni bilo konopljinega ekstrakta, ampak samo lahkohlapne frakcije, se pravi arome, ki so v kozmetiki »tisto, kar diši«, so jih oblasti prepovedale. Prepričani so bili, da konopljin list na embalaži namiguje, da je pri nas trava, kot se v žargonu reče konoplji za uživanje v nedovoljene namene, dovoljena droga. Ob tem Sušnik poudarja, da v tistih izdelkih ni bilo prav nobenih kanabinoidov. »Če bi se še ne vem kako trudil zadeti s tistimi izdelki se drugače, kot da komu vržeš škatlico v glavo, ne bi mogel,« slikovito pove. Ja, sporna je bila samo embalaža, nikakor pa ne sam izdelek, a v to se oblasti sploh niso spuščale.

Čakanje na analize rodi nov posel

S podjetjem skoraj od začetka sodeluje Boštjan Jančar, raziskovalec, doktor znanosti, bivši sodelavec Instituta Jožef Stefan. Kot tehnološki direktor podjetja PharmaHemp pojasni, kako je podjetje iz garažne firme postalo uspešen igralec na svetovnem trgu z lastnim razvojem in analitskim laboratorijem. »Podjetje PharmaHemp je bilo registrirano leta 2007, blagovna znamka PharmaHemp pa je bila javnosti uradno predstavljena leta 2014. Bila je odlično sprejeta, še posebej dobra poteza pa je bila, da smo dve leti kasneje začeli razvijati lastni laboratorij za analizo kanabinoidov. V tistih časih smo že sami izvajali prve poskuse ekstrahiranja konoplje s superkitičnim CO2, izvlečke pa smo bili primorani pošiljati v razne evropske in ameriške institucije na analizo. Na rezultate smo čakali tudi več tednov. Konec leta 2016 pa smo že investirali v lastno opremo, da smo lahko pospešili postopke analize konoplje in naših konopljinih izdelkov. Razvili smo lastno metodo, s katero smo lahko določali vsebnost kanabinoidov v ekstraktih. Pravočasna odločitev, znanje in investicija v analitsko-razvojne aktivnosti se danes obrestujejo, v podjetju imamo enega izmed najbolje razvitih analitskih laboratorijev za izvajanje kvantitativnega določevanja koncentracije kanabinoidov v konoplji in izdelkih iz nje.«

Kmalu laboratorij ni služil le za lastne potrebe podjetja, temveč tudi za zunanje odjemalce, predvsem za pridelovalce industrijske konoplje in različne proizvajalce izdelkov iz nje. Danes je kvantitativno določanje vsebnosti kanabinoidov pomembna storitev v ponudbi podjetja, kot trdi Jančar: »Trenutno imamo enega od redkih laboratorijev v Evropi, ki je akreditiran za določevanje koncentracije kanabinoidov. Sodelujemo s partnerji iz Švice in Češke in seveda Slovenije, kjer sodelujemo s centrom za masno spektrometrijo Instituta Jožef Stefan in s katedro za farmacevtsko tehnologijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Sodelujemo v RRI-projektih, ki jih delno financira Evropska unija, in podpiramo klinične študije kliničnega oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo UKC Ljubljana.«

Podjetje se konstantno nadgrajuje in preoblikuje. Leta 2017 so začeli prvo reorganizacijo proizvodnje in se iz »garaže« preselili v nove prostore. Leta 2018 so skupaj z Ilirijo ustanovili novo podjetje in na trg lansirali konopljine izdelke za osebno nego. Prevzeli so tudi konopljarno HannahBiz, ki se ukvarja s pridelavo hrane iz konoplje, kot so konopljino olje, oluščena semena, konopljini proteini itd. Podjetje je leto kasneje pridobilo certifikat sistema dobre proizvodnje prakse GMP in dobilo nov zagon.

Z razvojem podjetja je naraščalo število zaposlenih. Pridružili so se mnogi strokovnjaki, tudi doktorji znanosti, in danes je v podjetju že 55 zaposlenih. Ne gre pa niti brez podizvajalcev. Slednji so za podjetje večinoma pridelovalci in dobavitelji posušene industrijske konoplje. Nekaj pridelovalcev je v Sloveniji, predvsem v Prekmurju, večino konoplje pa vzgojijo na Hrvaškem, v Slavoniji, kjer je dolga tradicija njenega gojenja.

A to ni ključno: »V Slavoniji je lažje dobiti večje površine, je dobra zemlja, ugodna klima in še ceneje je. Kmetje, ki konopljo pridelujejo, pa so pripravljeni aktivno sodelovati, kar je zelo pomembno, ker želimo kontrolirati proizvodni proces od semena do končnega izdelka. Vedo vse, kar je pomembno za nas in kaj želimo imeti,« doda Jančar in poudari, da je v zvezi z njihovimi izdelki vse natančno sledljivo: »Zagotavljamo podrobno sledljivost vseh procesov, od sajenja, žetve, sušenja in vseh nadaljnjih postopkov, pridobivanja ekstraktov in izdelave končnih izdelkov. V podjetju s certificiranjem zagotavljamo kakovostne poslovne procese in skrbimo za nenehno izboljševanje vseh procesov, pri katerih upoštevamo smernice dobrih poslovnih praks (GxP).«

Hudičevo seme

Da bo vse, kot mora biti, kmetom sami priskrbijo seme konoplje. Ni takšno, kot bi ga želeli, saj je v EU dovoljeno gojiti le sorte, navedene na evropski sortni listi iz certificiranih semen. Jančar pojasni, da bi bili v svetovnem merilu še bolj konkurenčni, če bi bila v EU drugačna politika glede gojenja konoplje: »Semena je potrebno kupovati pri pridelovalcih, ki jih je odobrila Evropa. Večina sort, ki so v Evropi legalne, vsebuje zelo nizke koncentracije kanabinoidov v primerjavi z ZDA, Južno Ameriko in Švico, kjer so dovoljene vse sorte, ki vsebujejo psihoaktivni tetrahidrokanabinol pod zakonsko določeno koncentracijo. To pa močno otežuje proizvodni proces.« Sušnik ob tem pripomni, da v ZDA in Švici zavržejo takšno konopljo, ki smo jo primorani uporabljati v EU. »Oni lahko celo inženirajo svoje sorte, ki imajo ugodne kanabinoidne profile. Res, skoraj stran mečejo tisto, kar smo mi primorani uporabiti. Toda taka je politika EU, mi pa smo prilagodljivi. In inovativni,« v smehu pripomni Jančar.

Inovativnost in iznajdljivost sta v omejenih razmerah zelo pomembni, tudi v kasnejših fazah. Ko so rastline posušene, sledi ekstrakcija. Ker imajo omejene sorte konoplje, ki jih lahko uporabljajo, nizke koncentracije želenih kanabinoidov potrebujejo veliko biomase za malo ekstrakta (tudi to jih postavlja v podrejen položaj v primerjavi z ZDA in Švico). Samim se te faze do pred kratkim ni izplačalo izpeljati v Sloveniji, zato so se v začetku povezali z nemškim podjetjem, ki ekstrahira hmelj in je bilo za PharmaHemp sposobno obdelati velike količine konoplje pod natančno določenimi parametri, ki so jih raziskovalci v PharmaHempu eksperimentalno določili v okviru razvojnega dela. Razvoj novih formulacij, proizvodnja končnih izdelkov in kontrola kvalitete pa že od začetka potekajo izključno v Sloveniji.

Velik razvoj

PharmaHemp je iz podjetja za proizvodnjo surovin, kozmetike in prehranskih dopolnil postalo prava razvojna institucija glede konoplje. To je prišlo nekako spontano, se spominjata sogovornika. »V začetku nismo vedeli, da bo naša pot taka, ko pa smo leta 2014 začeli bolj resno delati, smo takoj ugotovili, da želimo razvijati novosti in biti strokovno podjetje. Da bi to dosegli, smo v razvoj vlagali precej sredstev,« pove Jančar.

Sušnik pa v svoji povsem sproščeni maniri doda: »Jaz sem imel vizijo, da iz konoplje nekaj bo. (smeh) Nismo pa vedeli ali si predstavljali, da bo zraslo takšno podjetje, kot je danes. Prej smo nekaj pacali, delali, poskušali, nič več. Sem si pa želel, da iz kuhinje krem nastane kaj več. Ko je trg CBD-izdelkov eksplodiral na obrtniškem nivoju in smo tako delali, da nismo imeli časa dihati, sem pa vedel, da je to to in da je prihodnost v razvoju. Zdaj je že jasno, da izdelki iz konoplje niso neka kratkoročna težnja, ampak ogromna industrija. Številna podjetja, npr. iz ZDA, uspešno kotirajo celo na borzah.«

Ob prej omenjenem podrejenem položaju v primerjavi s podjetji iz ZDA in besedah o borzi se kar samo zastavi vprašanje, kako bi se PharmaHemp razvijal, če ne bi bilo slovensko, ampak ameriško podjetje. »Vprašanje, kje bi bili, ampak veliko večje možnosti bi imeli narediti ultramilijonsko firmo. Če ne celo milijardno. Jaz sem bil tisti, ki sem v ZDA izvozil prvi kilogram izoliranega CBD. Takrat sploh niso vedeli, kaj je to. Prodal sem ga za 40 tisoč evrov, zdaj ga pa Američani prodajajo po 400 evrov. Takrat tega sploh ni bilo. Mi smo ga imeli, a ga nismo mogli narediti za 400 evrov, ker je bil dolg proces izdelave, velik vložek. Takrat smo mi tja izvažali, zdaj pa je Amerika raj za izdelke s CBD. V petih letih so divje zrasli, ker tam je konoplja dovoljena tudi za uporabo v živilih,« razmišlja Sušnik, ki po eni strani obžaluje, da nismo v Evropi bolj odprti za konopljo. »V Evropi je drugače, veliko je pritiska z raznih strani. V Sloveniji je isto. Dolgo nismo bili vidni pri nas. Spletne strani v Sloveniji so bile ugasnjene, nobenih promocij ni bilo. Niti enega kosa nismo prodali doma. Plačevali smo davke in prodajali v tujino, in to samo zaradi tega, ker zakonodaja ni bila urejena in bi lahko imeli težave s kakšno inšpekcijo. Zadnje leto se pojavljamo tudi v Sloveniji, sicer se ne reklamiramo in se niti ne trudimo, imamo druge trge. Pri nas prodamo zelo malo, ampak smo tukaj in tu in tam tudi kak Slovenec kaj kupi.«

Evropski paradoks

PharmaHemp pa ne prodaja le krem, kapljic, zobnih past in olj ter drugo kozmetiko, v tujino prodaja tudi surovine za izdelovanje izdelkov iz CBD in širi svojo dejavnost na področje prehranskih dopolnil in proizvodnje učinkovin, ki se lahko uporabljajo za izdelavo zdravil. Sušnik meni, da se pri tem najbolj vidi njihova uspešnost: »Največ delamo za našo največjo konkurenco. Sicer pa naše white label produkte (white label product je izdelek, ki ga naredi neko podjetje in drugo opremi s svojim imenom, embalažo in prodaja kot svojega; Gorenje je v 90. letih na televizijske sprejemnike, narejene pri nemškem proizvajalcu, zgolj lepilo ime Gorenje in jih prodajalo kot svoje izdelke) izvažamo v več kot 60 držav po vsem svetu. Postali smo ponudnik za vse, ki se želijo ukvarjati s konopljo. Naša znamka je kot naš katalog. Pomeni 17 odstotkov našega posla, glavni posel pa je, da si ljudje želijo svojo blagovno znamko, in mi jim vse speljemo tako, da jo imajo.«

Ob tem opozori na svojevrsten paradoks. Iz Slovenije v tujino prodajajo vse izdelke (tiste, ki niso prodani pod lastno znamko) kot surovino, kupci pa se odločijo, kako izdelek tržijo. V EU imajo izdelki, ki vsebujejo konopljin ekstrakt, status novega živila, ker se niso v prehrani množično uporabljali pred 15. majem 1997 jih ni mogoče prodajati kot živila. Odobriti jih mora EU.

V podjetju so sicer že dejavni na področju proizvodnje prehranskih dopolnil, a s tem, da do potrditve varnosti v prehrani ne smejo vsebovati kanabinoidov. Do takrat pa bodo izdelovali pripravke  za vsak dan, ki smo jih nekaj že omenili. Uspešnici sta denimo zobna krema in ustna voda, ker CBD pomaga pri raznih vnetjih, tudi ustne votline. Tudi športne kreme, ki jih delajo, so zelo učinkovite, ker omogočajo boljšo regeneracijo mišic, delujejo protivnetno. Uporabljajo jih celo košarkarji Olimpije.

Najmočnejši v Evropi

Medtem ko čakajo na EU in zakonodajo, pa so že zakopani v nov razvojni projekt in trenutno največjo investicijo na področju konoplje v Evropi. Odločili so se, da podjetje, ki je trenutno na petih lokacijah, preselijo pod eno streho. V poslovni coni Komenda so že kupili zemljišče. »Šest milijonov evrov bomo dali za ta projekt. To bo prava visokotehnološka zgodba,« meni Sušnik. Ker se v podjetju aktivno pripravljajo na izdelavo učinkovin, ki se jih lahko uporabi za proizvodnjo zdravil iz konoplje, nameravajo zaposliti še več visoko usposobljenega kadra s farmacevtskimi izkušnjami.

Svetovna zdravstvena stroka je končno ugotovila in uredila zakonodajo, da se konopljin ekstrakt oz. izvleček lahko uporablja kot aktivna farmacevtska učinkovina za izdelovanje zdravil. »In tu smo mi doma. Z novo tovarno bomo lahko delali vse, kar bo potrebovala farmacevtska industrija za izdelavo zdravil, ki vsebujejo fitokanabinoide. Tudi zaradi našega znanstvenega dela smo trenutno v Evropi najbolj pripravljeni, da postanemo del farmacevtske industrije. Trenutno so v Evropi sicer tri velika podjetja, s katerimi smo istočasno začeli, toda danes so pravzaprav vsa naše stranke. Samo da se trg malo stabilizira in uredita področje registracije izdelkov in zakonodaja, pa bomo še bolj pokazali, da je PharmaHemp na evropskem trgu najmočnejši glede konoplje,« je samozavesten Sušnik.

PharmaHemp konzorcij ima podjetja v Nemčiji, Avstriji, tri pa v Sloveniji. Celo na Japonskem so odprli podjetje, ki dobro dela. Ljudje povsod po svetu ugotavljajo, da CBD, učinkovina iz konoplje, pomaga pri nemirnosti, nespečnosti in bolečinah, pa tudi pri zdravljenju kožnih bolezni in poškodb, ker pospešuje celjenje. Želijo se razvijati in izdelovati nove stvari. Ko se bo trg še malo odprl in ko bodo imeli prihodnje leto postavljeno novo proizvodnjo, gredo lahko samo še višje.