Diplomirana sociologinja, ki je pred 15 leti zamenjala varno službo v marketinški agenciji za negotovost samostojne podjetniške poti. Njena blagovna znamka Moja Moja ni samo podjetje – je osebni peskovnik, kjer se igra po svojih pravilih.

Podjetje Moja Moja se ukvarja z izdelavo unikatnih oblačil, nakita in dodatkov, kjer se prepletajo ilustracije, lokalna proizvodnja in poudarek na udobju. Od majic z igrivimi motivi do večnamenskih oblek – vse nosi Katjin osebni pečat. Ampak pot do sem ni bila ravna; polna je bila ovinkov, napak in majhnih zmag, ki so oblikovale to butično znamko.

Trenutek odločitve: Brez načrta, samo želja po svobodi

»Nobenega konkretnega razmisleka ni bilo. Nobenega poslovnega načrta. Niti ni bilo nobene inovativne ideje. Samo močna želja, da si naredim svoje igrišče, svoj peskovnik, v katerem se lahko igram čisto po svoje,« se spominja Katja tistega prelomnega trenutka, ko se je podala v neznano. Katjina zgodba se namreč začne pred 15 leti, ko je rekla »dovolj« stresu v agenciji za digitalni marketing. Ni bilo dramatičnega trenutka ali inovativne ideje – samo močna želja po lastnem »peskovniku«.

osebni arhiv Moja Moja

Vsi okoli nje so jo svarili, da v risanju »ni kruha«, še posebej njen oče, ekonomist, ki je zagovarjal preverjene poti. »Moj oče je bil najglasnejši, on je ekonomist in trdno prepričan, da bi se morala usmeriti v nekaj preverjenega – ekonomijo.« A Katja je nasvete gladko preslišala; igrivost in želja po svojem sta bili močnejši.

Kot sociologinja z domišljijo in podjetniško žilico – brez formalne izobrazbe v modi ali šivanju – je stopila v neznano. Vsi so ji govorili, da je nora, a ona je sledila sanjam. Ko se je odločila za novo pot, je imela le denar za osnovna sredstva, poslovne ideje pa še ne.

Prvi koraki: Od torbic do spoznanja o sebi

Prvi mesec samostojne poti je bil, kot pravi, preživitveni. Katja je še vedno izvajala storitve iskalnega marketinga, v katerih je bila mojstrica, hkrati pa naročila torbice iz Španije in Kitajske ter postavila prvo spletno trgovino.

»Ta ideja s torbicami ni bila najboljša,« priznava. Prodaja je bila slaba, a Katja je hitro ugotovila, kje je problem.»Vedela sem, da ni problem v marketingu, ampak v izdelkih, ki sem jih ponujala. In ker ni bilo prodaje, sem začela razmišljati o alternativah.«

Primož Lavre

To jo je vrnilo k risanju, ki jo je spremljalo od otroštva. Šivanja se je naučila na tečaju. »Sestrica in oče sta mi podarila začetni tečaj šivanja in tam se je vse skupaj začelo. Takrat sem bila še zaposlena v agenciji za digitalni marketing in mi je bila to oblika antistresne terapije.« Prvi stroj doma je rodil krila in torbice za prijateljice, in kmalu je videla povpraševanje.

Filozofija: Oblačila za ženske s karakterjem

Srce Moja Moja bije v ilustracijah in oblačilih, ki zaživijo šele na pravi osebi. »Vsaka ženska ima svoj karakter. Je posebna na svoj način. Ima svoj pogled na svet, svoj smisel za humor, svoje sanje in svoje bolečine. Moja oblačila zaživijo na ženski, če se v njih počuti dobro,« pojasnjuje Katja. Navdih črpa iz življenja: doživetij, čustev, hribov, kjer se odklopi.

Primož Lavre

»Včasih je zgodba moja, včasih od nekoga drugega, ki mi jo pove. Včasih je veličasten razgled v hribih, kozorogi ob poti ali ovce na Vršiču.« Ne dela kolekcij, ampak posamezne kose, ki ne gredo iz mode, s poudarkom na udobju pred estetiko.

Katjine stranke so posebne: vzgojiteljice, ki ljubijo udobje in igrivost, ženske s svojim stilom, ki ne sledijo trendom. »Mislim, da imam največ vzgojiteljic, saj je pri njih najbolj izražena želja po kombinaciji udobja in igrivosti.

Drugače pa je profil moje stranke zelo specifičen. Ženska, ki ne išče trenutnih modnih trendov, ampak ima že ustvarjen svoj stil.« Komunicirajo po Facebooku (50.000 sledilcev) in Instagramu, kjer delijo mnenja.

So srčne, razumevajoče in potrpežljive – brez zgodb o zoprnih kupcih. V eni od objav – o novodobnih life-coachih in »brokoli mafiji« –, ki je lani sprožila močne odzive, je Katja izrazila nestrinjanje s pavšalnim svetovanjem, ki lahko škodi ljudem. »To je tako, kot bi jaz pamet solila, da je simpl skočit do Kredarice na zajtrk,« se pošali Katja, a jasno nam je, da misli resno.

Ravnotežje med delom in družino

Slovenska tekstilna industrija je danes skoraj izumrla, pravi Katja. »Slovenska tekstilna industrija praktično ne obstaja več. Hitra moda in Kitajci so preplavili trg. To se sploh v zadnjem letu res močno čuti.« Veliko malih ustvarjalk je zaprlo vrata, ampak ona se prilagaja – s kombinacijo zgodb, kvalitete, lokalne proizvodnje in osebne note.

»Na neki način čutim, da sem blizu svojim. Kot da sem z Moja Moja našla svoje pleme.« Na kritike, kot majico s Piko Nogavičko, ki kaže sredinec, se ne odziva: »Se ne odzivam. Kdor v tem najde moj humor, ga najde.«

Primož Lavre

Prodaja poteka samo prek spleta na moja-moja.si, ker je to racionalno in ji pušča čas za družino. »Moj čas mi je pomemben in ne želim delati več, kot je nujno potrebno.« Spletno nakupovanje pri Moja Moja poteka brez komplikacij: vračila, menjave po zakonu, brez nategovanja.

»Stranko nategneš samo enkrat, potem jo izgubiš. Če je ne nategneš, jo pa ohraniš še dolga leta,« je prepričana Katja. In glede na to, da stranke načeloma ostajajo zveste, očitno, to, kar dela, dela dobro.

Cene drži dostopne kljub konkurenci velikih verig. »Nizke marže so sicer slabe za posel na prvo žogo, vendar dobre za mojo dušo,« pove iskreno. Blago pride od zunaj, vse ostalo – kroji, šivanje, ilustracije – nastaja v Sloveniji, v sodelovanju s tovarno v Kranju. »Ker mi je pomembna družba, v kateri živim.

Ker po zaslugi očeta, ki mi je že od otroštva ‘pral možgane’ z ekonomijo, razumem mikro in makro ekonomske procese in vem, da je zame dobro, da čim več tega, kar zaslužim, vrnem v svojo družbo.« Ta lokalna usmerjenost, skupaj s trajnostjo – uporaba naravnih materialov in certifikatov kot Oeko-Tex – ji pomaga izstopati v poplavi hitre mode.

osebni arhiv Moja Moja

Kot mama 10-letne hčerke Maše usklajuje posel in družino z jasnimi prioritetami. »Na momente je res težko. Vendar sem si ob hčerkinem rojstvu postavila prioritete, ki se jih držim.« Hčerko vključuje tudi v delo: »Ko je bila Maša še v vrtcu, je povedala, da mami pa v službi pikice šiva.« Danes ve, da mama dela vse – od oblikovanja do čiščenja. »Nekatere zadeve niso ravno prijetne, vendar so nujno zlo za svobodo, ki ti jo lastno podjetje daje.«

Pogled v prihodnost: Prilagajanje brez velikih vizij

V koronskih časih je ekipa Moja Moja štela sedem članov, a Katja je ugotovila, da vodenje zaposlenih ni zanjo. »V časih korone nas je bilo v nekem trenutku že sedem.

Potem se je ekipa počasi manjšala in na neki točki sem ugotovila, da tega dela ne obvladam – ukvarjanje z zaposlenimi ni zame.« Zdaj je sama s tovarno v Kranju, kjer vsi obvladajo vse – od šivanja do fotografiranja. Prodaja samo prek spleta (moja-moja.si na PrestaShopu). Planira zgolj občasne pop-up trgovine.

Opustila je tudi nekatere izdelke: otroška oblačila (predraga, ker jih otrok hitro preraste), posteljnino (težave z dobavitelji), čevlje (sodelovanje s Proalpom se je končalo). Osredotočila se je na oblačila in nakit, saj je to, kot pravi, tisto, kar je res njeno. »Vedno bolj me vleče v športna, funkcionalna oblačila, vendar je to z vidika izbire pravih materialov kar velik izziv, zato grem počasi.«

osebni arhiv Moja Moja

Čez pet let? Katja nima jasne vizije. »Nimam vizije za naprej, kar je morda slabo, morda pa je dobro, saj se prilagajamo razmeram na trgu in svojim osebnim potrebam.« Ostala bo butična, brez sanj o 40 zaposlenih. In kaj bi z današnje perspektive svetovala mladi Katji, ki je ravno zapustila agencijo in se podala na samostojno pot?

»Ne kupuj kitajske robe!« Ampak ravno te napake so jo oblikovale v podjetnico, kakršna je danes. Moja Moja je danes namreč simbol kreativne svobode, kjer denar kroži lokalno, stranke pa najdejo kose, ki jim dajo več kot estetiko – dajo jim zgodbo.

V svoji delavnici Katja živi svoj peskovnik. Njena zgodba je opomin, da se s srčnostjo in prilagajanjem da preživeti tudi v zahtevnem tekstilnem okolju. Kot ilustratorka, ki sodeluje na mednarodnih razstavah in v lokalnih akcijah, Katja dokazuje, da se da živeti od sanj – če si drzneš igrati po svoje. Oziroma kot sama pravi: »Furam po svoje je nekaj, v kar globoko verjamem

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Galerija

osebni arhiv Moja Moja