Raziskovalci so na podlagi dokazov o poljubljanju med živalmi sestavili "evolucijsko družinsko drevo", da bi ugotovili, kdaj se je poljubljanje najverjetneje razvilo. Da bi zagotovili primerjavo enakega vedenja v različnih vrstah so morali postaviti zelo natančno in precej neromantično definicijo poljuba. V študiji so ga opredelili kot neagresiven oralno-oralni stik "z nekaj gibanja ustnic ali ustnih delov ter brez prenosa hrane", poroča britanski BBC.

"Ljudje, šimpanzi in bonobi se vsi poljubljajo," je pojasnila vodilna raziskovalka Matilda Brindle, evolucijska biologinja z Univerze v Oxfordu. Iz tega je po njenih besedah mogoče sklepati, da se je verjetno poljubljal tudi njihov najbolj nedaven skupni prednik. Pojasnila je, da menijo, da se je poljubljanje verjetno razvilo pred okoli 21,5 milijona let med velikimi opicami.

V študiji so ugotovili, da se poljubljajo tudi volkovi, prerijski psi, polarni medvedi in celo albatrosi. Osredotočili pa so se na primate in še posebej na opice, da bi dobili evolucijsko sliko izvora poljuba med ljudmi.

Ugotovili so še, da so se poljubljali tudi neandertalci, najbližji starodavni sorodniki človeka, ki so izumrli pred približno 40.000 leti. Neka druga študija je sicer že pred časom pokazala, da so imeli neandertalci v slini isti oralni mikrob kot sodobni človek. "To pomeni, da so si morali izmenjevati slino že več sto tisoč let po ločitvi obeh vrst," je pojasnila Brindle.

Znanstveniki pa še vedno niso našli odgovora na vprašanje, zakaj se poljubljamo. Obstaja sicer več teorij. Ena od njih je, da je poljubljanje pri opicah nastalo v okviru dvorjenja, druga pa, da je na intimen način omogočilo oceno zdravja in celo združljivost partnerja.

Brindle upa, da bo njihova študija odprla možnost odgovora na to vprašanje. "Pomembno je razumeti, da si to vedenje delimo z našimi nečlovškimi sorodniki. Morali bi ga preučevati, ne pa zgolj zavračati kot neumnega, ker ima pri ljudeh romantične konotacije," je dejala.