Ministrstvo za kulturo: Umetniška zbirka NLB je nacionalno bogastvo

Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal minister, je takoj po nastopu mandata začel dialog z odgovornimi v NLB, da bi našli rešitev za zbirko. NLB je označil kot zelo skrbnega lastnika, "ki si je že od leta 2016 prizadeval za ureditev zbirke, a na žalost ni našel pravega sogovornika v državi".

"Smo v zelo občutljivem obdobju, NLB se prodaja, in ministrstvu ni bil interes, da bi škodilo, zaviralo ali zakompliciralo prodajo," je povedal Prešiček in dodal, da je bil namen sodelovanja predvsem zaščita zbirke.

Zato se je odločil, da na formalno pobudo NLB zbirko uvrsti v nacionalno bogastvo. To je formalna zaščita. Zbirka kot taka ostane v lasti NLB. Ne sme se je prodati po kosih, ampak samo v celoti. Prav tako zbirka ne sme biti "odtujena iz države s prodajo ali tudi kot eksponat za razstavo" brez dovoljenja ministra za kulturo, je povedal.

Po Prešičkovih napovedih NLB načrtuje muzej slovenskega bančništva v prostorih Mestne hranilnice na Čopovi ulici. Tam bi bila na ogled zbirka, ki se zdaj nahaja v poslovnih prostorih NLB in pisarnah.

Zbirka, ki obsega 2294 likovnih del in 315 bančnih predmetov, ima po ministrovem prepričanju kot simbolno moč, saj kaže, kako je nek gospodarski subjekt skozi leta vlagal v kulturo ter pripomogel k razvoju kulture. Hkrati je banka s tem pokazala, da ji je umetnost pomembna. Tovrstnih zbirk na Slovenskem sicer ni veliko.

Vsa dela v zbirki po ministrovih besedah niso enako pomembna, vendar zbirke niso hoteli ločiti "na pomembna dela, malo manj pomembna dela ali celo ne preveč pomembna dela". Cilj je bil zbirko ohraniti kot celoto.

Izrazil je tudi željo, da bi NLB, ki je to umetniško zbirko ustvarjala 120 let in ki zadnjih nekaj let več ni odkupovala umetniških del, morda ponovno začela kupovati umetnine in sestavljati novo zbirko.

Vrednost umetniške zbirke NLB naj bi bila 1,8 milijona evrov. A gre, kot je dodal minister, za staro oceno. Strokovne službe bodo zdaj vnovič pregledale katalog del in podale oceno.

In v katerih primerih bo zbirka lahko zapustila državo? Minister pravi, da bodo to dovolili takrat, ko bo šlo ali za promocijo same zbirke ali pa promocijo pomembnosti, ki jo je NLB dala zbiranju umetnin. "V tem primeru bomo vsekakor dovolili, da se zbirka pokaže tudi izven Slovenije," je dodal.

Država se je k privatizaciji NLB zavezala leta 2013 v zameno za soglasje Evropske komisije k sanaciji banke z državno pomočjo.

Umetniška zbirka NLB je bila ustanovljena leta 1999 s ciljem, da se uredi in ovrednoti obstoječi fond likovnih del banke ter da se ga postopno strokovno izpopolni. Strokovna komisija pod vodstvom Staneta Bernika je prvih deset let zbirko dopolnjevala s ključnimi deli priznanih slovenskih avtorjev.

Danes so v zbirki s svojimi deli med drugim zastopani Stojan Batič, Nikolaj Beer, Mirsad Begić, Emerik Bernard, Janez Boljka, Jože Ciuha, Sandi Červek, Lojze Dolinar, Boštjan Drinovec, Maksim Gaspari, Alenka Gerlovič, Gustav Gnamuš, Herman Gvardjančič, Zdenko Huzjan, skupina Irwin, Božidar Jakac, Rihard Jakopič, Matija Jama, Zdenko Kalin, Žiga Kariž, Metka Krašovec, Tone Lapajne, France Mihelič, Zoran Mušič, Štefan Planinc, Arjan Pregl, Mojca Smerdu, Slavko Tihec Drago Tršar, Sašo Vrabič in Zdenka Žido, piše na spletni strani NLB.