Pri zakonu o RTV bomo izbirali med dvema konceptoma vodenja in urejanja javne televizije. Prvi je, trenutno veljavni politični koncept, ki je glavni povzročitelj kaotičnih razmer na RTV Slovenija, drugi, ki ga prinaša novi zakon, stavi na depolitizacijo in večji vpliv civilne družbe, ter omogoča normalno delovanje televizije, brez političnih pritiskov. Zakon o dolgotrajni oskrbi ustvarja pogoje za trajno sistemsko ureditev dolgotrajne oskrbe in njenega financiranja.. Zakon o vladi določa okvirje delovanja vlade, zato je nenavadno, da se na referendumu sploh o tem odloča, s podobnim nagajanjem opozicije se ni soočila nobene izmed 14. dosedanjih slovenskih vlad.
Naloga vsake vlade je, da skrbi za ustrezno vodenje državne uprave, za napredek države in družbe oziroma za koristi in blagostanje vseh državljanov in prebivalcev Slovenije. Vsaka vlada se pri oblikovanju ministrstev in delovnih področij ravna po lastnem programu in mandatu ki ga je dobila na volitvah. Vladna koalicija mora imeti možnost, da se organizira tako, kot sama meni, da bo lahko najbolj učinkovito delovala in izvrševala svoj program.
Tako v vladni koaliciji zagovarjajo spremembe, zakona o vladi, ki je bil sprejet v državnem zboru kmalu po ustanovitvi nove vladne koalicije. Opozicija je spremembam nasprotovala in po zavrnitvi predloga o posvetovalnem referendumu zbrala podpise za naknadni zakonodajni referendum, ki bo v nedeljo 27.novembra. Za uspeh oz. referendumsko zavrnitev bi moralo v nedeljo glasovani najmanj 339.066 volivk in volivcev, kar je sodeč po anketah praktično nemogoče doseči. Ne glede na to si želijo predstavniki vlade zagotoviti čim višjo podporo omenjenemu zakonu, saj bi po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, državljanom radi približali razumevanje, da je nova organizacija vlade odgovor na izzive, ki jih pred to vlado postavljajo spremenjene družbene razmere in zagotovilo, da je koalicija odločna izpolniti svoje obljube.
»Posamezna ministrstva, pristojna za reševanje aktualnih družbenih, gospodarskih, finančnih, podnebnih izzivov, so namreč organizirana prezapleteno, so prevelika, nekatera med njimi pa si celo delijo pristojnosti za urejanje nekaterih področij. To onemogoča hitro in učinkovito naslavljanje ključnih izzivov, zato smo v Državnem zboru 22. junija letos z novelo zakona o vladi spremenili njeno organizacijo, in ustanovili tri nova ministrstva« so zapisali na Ministrstvu za javno upravo, kjer so zakon tudi pripravili.
Dejstvo je, da na nekaterih področjih zaostajamo prav zaradi prezapletene strukture posameznih ministrstev, ki povzroča zaostanke in onemogoča učinkovito spopadanje z nakopičenimi težavami. »Okoljski problemi in podnebne spremembe ter huda energetska kriza terjajo od nas hitro in osredotočeno ukrepanje, zato je ustanovitev novega ministrstva za okolje, podnebje in energijo povsem logična odločitev«, pravi Ajanovićeva. V prid izločitvi visokega šolstva iz sedanjega ministrstva za izobraževanje, šolstvo in šport, ki je po pristojnostih mnogo preveliko, da bi bilo tudi učinkovito, je ustvarjanje pogojev za izvedbo nujne reforme osnovnega šolstva in organizacijske krepitve predšolske vzgoje.
Na očitke opozicije da bo reorganizacija vlade predvidena v novem zakonu predstavljala bohotenje birokracije in da bo zelo obremenila državni proračun, ministrica Sanja Ajanović Hovnik odgovarja, da predlagateljem referenduma v resnici sploh ne gre za skrben odnos do javnih financ, temveč za onemogočanje normalnega dela vlade, ki ima v državnem zboru prepričljivo večinsko podporo. Nenazadnje bo samo izvedba referenduma stala okoli 6 mio EUR.
»Ti argumenti o velikih stroških so neutemeljeni in neprepričljivi iz ust tistih, ki tako nekritično sežejo po referendumih. Nova ministrstva bomo zapolnili z že zaposlenimi javnimi uslužbenci. Skoraj vsi direktorati in sektorji, ki bodo v pristojnosti novih ministrstev, že delujejo na obstoječih ministrstvih. Novi zakon omogoča da te direktorate in sektorje reorganiziramo v nova ministrstva, ki bodo omogočala boljšo koordinacijo dela. Morebitni stroški za državni proračun, niti približno niso tako visoki, da bi se odpovedali večji učinkovitost, ki jo bomo dosegli z novo organizacijo dela vlade. Zakon razen imenovanja novih ministrov, državnih sekretarjev in javnih uslužbencev v kabinetih, ki so vezani na zaupanje, ne dovoljuje novega zaposlovanja, vsi našteti pa so že tako zaposleni v kabinetih obstoječih ministrstev«, poudarja ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.
Poleg treh novih ministrstev bo vlada dve sedanji službi preoblikovala v ministrstva. Namenili so jim vlogo takoimenovanih »podpornih« ministrstev, ki omogočajo nemoteno, hitro in učinkovito delovanje ostalih ministrstev. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj bo v prvi vrsti odgovorno za pridobivanje evropskih sredstev, ki pa so nujno potrebna za izvajanje razvojnih politik. Ministrstvo za digitalizacijo čakajo veliki izzivi na področju tehnološkega opremljanja in digitalizacije celotne javne uprave, kjer so trenutno veliki zaostanki. Pričakujejo se številni pozitivni učinki tako za zaposlene v javni upravi kot za državljani, ki bodo imeli na razpolago večji nabor elektronskih storitev in prijaznejšo uporabniško izkušnjo v državnem portalu eUprava.
Zato ministrica državljane poziv, da se množično udeležijo nedeljskega referendumskega odločanja in še enkrat jasno in odločno podprejo tiste vrednote, ki so jim namenili svoje glasove na letošnjih aprilskih parlamentarnih volitvah.