Odkritje temelji na genetskih vzorcih poljedelskih skupnosti v Nemčiji, Madžarski in Španiji, ki so jih primerjali s tistimi, ki so jih našli na najdiščih v Grčiji in severozahodu Turčije. Na tej podlagi so znanstveniki ugotovili genetsko povezavo med evropskim in egejskim prebivalstvom, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Študija postavlja pod vprašaj dosedanjo teorijo, da se je poljedelstvo širilo med skupnostmi z navadno kulturno difuzijo.
Antropolog Joachim Burger z Gutenbergove univerze v Mainzu, eden od avtorjev študije, je dejal, da genetske analize kažejo, da so takratni poljedelci v srednji Evropi in Španiji genetsko bliže egejskim skupinam, kot so si med seboj.
To kaže, da so poljedelci prišli v Evropo, kjer je takrat bila razširjena nabiralniško-lovska kultura, v dveh valovih - po severni poti in po zahodni poti ob španski obali.
"Ena je bila balkanska pot, druga sredozemska. To vidimo tudi pri današnjih migracijah," je dejal Burger.
Genska analiza je tudi pokazala, da so bili egejski poljedelci v času kamene dobe relativno svetle polti in so imeli temne oči, po otroštvu pa niso več imeli gena za prebavo mleka. Razvili so ga šele kasneje v Evropi.
Burger in njegovi kolegi bodo sedaj začeli raziskovati povezavo egejskih poljedelcev s prebivalstvom na območju od Sirije do jugozahoda Irana, kjer se je poljedelstvo "rodilo" pred 10.000 leti, še navaja Hina.
