Jevšek je pojasnil, da je Evropska komisija septembra spremenila evropsko kohezijsko uredbo in ob tem države članice EU pozvala, da v okviru obstoječih sredstev najdejo deset odstotkov sredstev, ki jih lahko namenijo novim specifičnim ciljem - konkurenčnosti, energetskemu prehodu in energetski varnosti, obrambi in varnosti ter dostopnosti in trajnosti stanovanj.

"Skupaj z resornimi ministrstvi smo se potrudili in v relativno kratkem času poiskali sredstva, ki ta trenutek niso aktivna, bodo pa aktivna do konca kohezijskega obdobja in jih bomo potem lahko s prerazporejanjem koristili. Nobenega od projektov nismo ukinjali ali prekinili, ampak samo začasno prerazporejamo tista sredstva, ki so aktivna in jih je možno prerazporediti," je navedel Jevšek.

Uredbo so po njegovih besedah spremenili, ker bodo, če bo komisija to do konca leta to potrdila, deležni določenih bonitet, med drugim dodatnih predplačil do 20 odstotkov za nove prioritete, enkratnega 1,5-odstotnega predplačila, 93 milijonov nižjega finančnega mejnika za leto 2026 in, kar je najpomembneje, če izpolnijo te cilje, se celotno aktualno kohezijsko obdobje podaljša do konca leta 2030.

Kot je povedal minister, so v prerazporeditvi za strateške tehnološke platforme za povečanje konkurenčnosti in inovativnosti gospodarstva namenili 53,5 milijona evrov, za energetski prehod 57,7 milijona evrov, za dvojno rabo, kjer gre predvsem za investicije v zdravstvo, 81,4 milijona evrov, za dostopna stanovanja pa 41,9 milijona evrov.

Potem ko je podpredsednik vlade Matej Arčon napovedal devet milijonov evrov za projekt Center Rotovž, je Jevšek poudaril, da ne gre zgolj za omenjeno vsoto, pač pa so z vključitvijo tega odslej strateško pomembnega projekta Mariboru zagotovili 21 milijonov evrov. Po devet milijonov evrov bodo namreč prispevali iz kohezijskih sredstev in iz varnostne mreže, še tri milijone pa iz integralnih sredstev.

Sicer pa s kohezijskimi sredstvi po Jevškovih besedah na območju Maribora financirajo več zelo pomembnih projektov, ki si jih bodo v sklopu vladnega obiska tudi ogledal. Kot enega najpomembnejših je omenil projekt mariborske univerze Innovum.

Kar se tiče celotne podravske regije, je minister zadovoljen s črpanjem sredstev za čezmejne projekte Interreg in iz dogovora za razvoj regij, saj so imele občine po njegovih besedah dobro pripravljene projekte. "Na področju kohezije imamo ta trenutek od 3,2 milijarde razpoložljivih sredstev za projekt že za dve 2,2 milijarde evrov odločitev o podpori. Uresničujejo se napovedi, da bomo nekje v sredini kohezijskega obdobja zagnali celoten proces in da bomo dosegli osnovni cilj, da v evropski blagajni ne pustimo niti centa evropskega denarja," je dejal.

Zagotovil je, da se z današnjo odločitvijo nikomur ne jemlje ničesar, saj gre za prerazporeditev nekaterih sredstev iz večjih projektov, ki trenutni iz različnih razlogov še niso v teku. Med temi je omenil nekatere infrastrukturne projekte, iz katerih bodo del evropskega denarja dali že aktivnim projektom, za prve pa bodo sredstva iskali v projektih, ki do konca leta 2030 še ne bodo v celoti izpolnjeni.