Ne glede na okoliščine je bistvena veščina v procesu učenja branje, ki ga otrok prične usvajati že v času pogovarjanja matere z njim kot dojenčkom, poteka pa v več fazah, med katerimi je najpomembnejše branje po zlogih.
Branje po zlogih
Razgradnja kompleksnosti besed na manjše obvladljive enote – zloge – je metoda, imenovana branje po zlogih, saj učenje branja poteka tako, da se besede razdelijo na posamezne zloge, ki jih otrok nato sestavlja v besede. Za zlog velja vsak samoglasnik oziroma kombinacija samoglasnika in soglasnikov, obvladovanje te metode, ki je nujno, da bi otrok z branja po zlogih lahko prešel na naslednjo fazo učenja branja, pa omogoča boljše razumevanje fonetične strukture jezika ter olajša prehod na tekoče branje.
Pomembno je, da branje po zlogih poteka v vnaprej določenem vrstnem redu, to pa se prične z vezavo dvozložnih neznanih besed, vezavo večzložnih neznanih besed in vezanim branjem neznanih kratkih besed ter nadaljuje z vezavo dvozložnih znanih besed, vezavo večzložnih znanih besed, vezanim branjem znanih kratkih besed in vezanim branjem daljših besed, sklene pa z vezanim branjem kratkih povedi, vezanim branjem daljših povedi ter nazadnje, vezanim branjem kratkih besedil.
Pri vsem tem so načeloma v pomoč različne vaje in igre, od ploskanja in skakanja ob zlogovanju besed do iskanja besed na določen glas ali zlog, prav tako igra glasov ter slike, pri kateri otrok izgovori besedo, ki jo vidi na sliki, drug otrok pa izreče besedo, katere prva črka je zadnja črka besede izgovorjene s strani prvega otroka.
Več napotkov, vaj in iger za branje po zlogih je možno najti v delovnem učbeniku Kako pa ti bereš? specialne pedagoginje Alenke Stare, namenjenega učnim težavam v okviru lastne Šole prihodnosti. Ta na izobraževalni poti že več kakor dve desetletji spremlja tako otroke, pri katerih se pojavljajo težave z učenjem učenja, kot njihove starše, pa tudi vzgojitelje, učitelje in pedagoge.
Značilnosti branja po zlogih
Branje po zlogih spodbuja napredno razumevanje prebranega, s poudarkom na razumevanju in interpretaciji tudi zahtevnejših besedil, kritično in analitično branje, ki vključuje kritično vrednotenje prebranega ter prepoznavanje avtorjevega namena, večnamensko branje, kajti branje je lahko informativno, raziskovalno, zabavno, učeno ter integracijo znanja, na osnovi katere otrok s pridobljenimi informacijami oblikuje nove zamisli. Poleg tega v kasnejšem obdobju tisti, ki je uspešno usvojil vse faze učenja branja, tudi branje po zlogih, zna o prebranem diskutirati, podati povzetek in besedilo kritično ovrednotiti z vsem naštetim pa si širi še besedni zaklad ter sposobnost analize.
Učenje branja glede na razvojno obdobje otroka
Učenje branja, katerega del je branje po zlogih, poteka večstopenjsko, in sicer tekom celega življenja, vsako od razvojnih obdobij pa nadgradi že usvojeno znanje v prejšnjih fazah, kar otroka vodi od vizualnih ter zvočnih prepoznavanj do kompleksnega razumevanja in analiziranja besedil.
Predbralna faza
Pogoj za kasnejše tekoče branje je predbralna faza, ki poteka do petega leta starosti, v njej pa otrok razvije osnovne veščine in spretnosti, kakršne so govor, poslušanje, pogovor ter pripovedovanje. V tem obdobju se uči razlikovanja zvokov, prepoznavanja besed in povezovanja teh s pomenom, pri čemer je v pomoč uporaba pesmi ter iger, s katerimi spozna različne zvočne vzorce, medtem ko sta enako dobrodošla poslušanje in obnavljanje zgodb, torej spodbuda k razumevanju ter izražanju.
Začetna faza branja
Med petimi in sedmimi leti starosti otrok prepoznava in tudi že uporablja osnovne bralne veščine – dekodiranje preprostih besedil, njihovo razumevanje, prepoznavanje ter povezovanje črk z zvokom, sestavljanje teh v besede (branje po zlogih) in navsezadnje prepoznavanje celih besed. V tej starosti naj bi bil sposoben razumeti preproste zgodbe, odgovoriti na osnovna vprašanja, povezana z njimi, in govorjeno besedo združiti s pisano. Pomembno je, da si pri tem pomaga z branjem po zlogih in besede deli na manjše enote, saj mu to izredno koristi v vseh kasnejših fazah (ne glede na to, ali se v tej fazi sooča s težavami ali ne).
Igre in vaje, ki jih je priporočljivo izvajati v tej fazi branja, je moč najti tudi v delovnem učbeniku Kaj pa ti bereš? specialne pedagoginje Alenke Stare, ustanoviteljice Šole prihodnosti, v njem pa so te posebej prilagojene učenju branja po zlogih.
Razvijajoča se faza branja
Naslednji korak učenja branja sloni na doseganju tekočega branja, uporabi osnovnih strategij za razumevanje prebranega, povečevanju besednega zaklada, prepoznavanju čim večjega števila besed in tudi poseganju po napovedovanju, povzemanju ter pojasnjevanju prebranega. V tem obdobju, ki traja od sedmega do devetega leta, otrok branje po zlogih že obvlada, zato postaja samostojen bralec, usmerjen predvsem v raziskovanje različnih žanrov, priporočljivo pa ga je izzivati z vprašanji in ga spodbujati k razpravam ter uporabi konteksta.
Tekoča faza branja
Otrok, ki je dodobra usvojil branje po zlogih, je do dvanajstega leta vešč samostojnega obvladovanja in razumevanja tudi kompleksnih besedil. Njegovo branje je tekoče in samozavestno, s pravilno intonacijo in hitrostjo, ideje avtorja razumljene, zna pa tudi analizirati ter kritično ovrednotiti prebrano, opaziti podrobnosti in glavne ter stranske zaplete, medtem ko vsebino prebranega primerja in povezuje z ostalimi do zdaj pridobljenimi informacijami. Za še večjo analitično in kritično sposobnost ter zmožnost razprave o temah, značajih in sporočilu besedila je priporočljivo z otrokom kar najpogosteje razpravljati o prebranem.
Faza branja s polno pismenostjo
Po dvanajstem letu starosti je otrok opolnomočen za samostojno in kritično branje širokega spektra besedil.
Specialna pedagoginja Alenka Stare, vodja Šole prihodnosti, starše, vzgojitelje, učitelje in pedagoške delavce opozarja, da je ključna začetna faza branja, saj otrok ob pomoči branja po zlogih pridobi trdne temelje za nadaljnje razvijanje bralne veščine, ta pa je bistvena tako za izobraževalni proces kot vseživljenjsko učenje.
