Kot so zapisali pri založbi Modrijan, kjer je Jančarjev roman v slovenščini izšel leta 2014, so francoski recenzenti po vsem sodeč v tem Jančarjevem delu znali prepoznati ironijo, s katero se avtor skozi prikaz tavanja svojega antijunaka Cirila Kraljeviča - tega revija Transfuge primerja celo z Stephenom Dedalusom iz Joyceovega romana Ulikses oziroma umešča "na os Beckett-Bartleby" - loteva sodobnega slovenskega vsakdana.
Posredi je tragikomična zgodba o današnji Sloveniji, poudarjajo revija Express, dnevnika Liberation in Ouest-France ter literarna revija Lire; to je zgodba, postavljena na rob absurdnega sveta, ki ne razume razlike med ustvarjanjem in investicijo. Temu svetu razočaranja, piše Magazine Litteraire, se Ciril sicer upira, vendar bi o njem hkrati le težko rekli, da ni pasiven; a ob divjem liberalizmu družbe, ki je postala žrtev globalizacije, je pač težko vedeti, katerih vrednot se sploh oprijeti.
Jančar je v intervjuju za časnik Le Point, povedal, da si je ob pisanju romana zastavljal vprašanje, kako se mlad človek lahko znajde v današnjem času. Na vprašanje, ali položaja ne slika bolj črnega, kot je v resnici, pa je pisatelj odgovoril, da mladih ne kritizira, saj čuti, da do tega nima pravice, ker ni v njihovi koži. "Vendar danes živimo v nekakšni praznini, vse velike ideje 20. stoletja so izčrpane. Moj junak omahuje; na lepem samo životari; prepozno se je zavedel, da bi moral vse žrtvovati umetnosti."
Revija Lire pa svojo recenzijo zaključuje z besedami, da je roman o šestih mesecih Cirilovega življenja sočna, pikra zgodba, ki je bolj politična, kot se utegne zdeti na prvi pogled. Zapis v tej reviji tako kot vsi drugi obenem opozarja na romana Katarina, pav in jezuit ter To noč sem jo videl, ki Jančarja po besedah Magazine Litteraire skupaj z Borisom Pahorjem ter Brino Svit umeščata med redke slovenske avtorje, prepoznavne v Franciji.
Roman To noč sem jo videl, za katerega je Jančar prejel nagrado prix du meilleur livre etranger (nagrado za najboljšo tujo knjigo), ki jo podeljuje združenje francoskih kritikov in založnikov, je sicer pred kratkim dočakal 13., madžarski prevod, so še sporočili z založbe Modrijan.
Junak Jančarjevega desetega romana Maj, november je mladi Ciril Kraljevič, predstavnik "izgubljene generacije", čigar želja po polnem in smiselnem življenju se med kratkim potovanjem skozi družbo, kjer so vse velike zgodbe že zaključene in za njimi ostajajo zgolj ostri robovi povzpetništva in pridobitništva, spreminja v tavajoče iskanje identitete in vse bolj izgubljenih iluzij.
"Mladi junak romana se iz protagonista, ki je želel svetu vtisniti svojo enkratno in neponovljivo podobo, preobraža v nemočnega marginalnega opazovalca. In vsak korak naprej je že tudi korak nazaj, morda tudi korak navzdol, skupaj z družbo, ki se pogreza v svoje močvirno životarjenje," piše na zavihku knjige.