Hoči vendarle našel pot do Hrastnika (FOTO)

Tu je dokončal tudi osnovno šolo, svojo družino pa si je ustvaril v Trbovljah, kjer je leta 1986 umrl. Pokukajmo še malo v njegovo kratko življenje. Na pragu krvave vojne, ki je tudi njegovo družino močno zaznamovala, se je rodil mami Mariji, ki je bila tako kot mnogi drugi Hrastničani zaposlena v Steklarni ali glažuti, kot so tu rekli.

Njegov oče Leopoldu, po katerem je dobil ime, je bil mizar pri rudniku, še eni dejavnosti, torej rudarstvu, ki v tem letu v Hrastniku beleži dvesto let. Še ne star dve leti je zaradi jetike umrla njegova mati, njegov oče pa je odšel leta 1944 v partizane. Žal so ga Nemci ujeli, poslali v Mauthausen, kjer je aprila 1945 umrl.

Hoči, kot so ga klicali vsi njegovi prijatelji in sorodniki, je zgodnjo mladost preživel pri očetovi sestri Pepci Hočevar v Hrastniku. Z Joži Hočevar sta imela tri otroke, najstarejša Marjeta je  umrla v času študija, druga hči Katka je zdravstvena delavka, sin Peter pa se vse od rojstva sooča s hudim bolezenskim oziroma invalidnim stanjem.

Zagotovo je tudi sinova bolezen vplivala na dela tega odličnega akademskega slikarja, ki je ta svet zapustil na višku svoje ustvarjalne umetnosti. Začuda pa se je včeraj šele prvič zgodila, da smo lahko v Hrastniku, v njegovem rodnem mestu, občudovali njegova dela, ki so razstavljena v Galeriji Delavskega doma. Ampak, vse je enkrat prvič.

Razstava njegovih del, ki jih je za ogled odstopila njegova žena Joži, bo na ogled vse do konca meseca februarja. O zbranih delih, Hočevarjevem ustvarjalnem delu in tudi o njem, kot dobremu prijatelju in velikemu človeku, je zbranim spregovoril Aleš Gulič.

Par besed je zbranim namenil tudi hrastniški župan Marko Funkl, ki je med drugim omenil, da se včasih skorajda premalo zavedamo, kakšni umetniki živijo ali so živeli v tem zasavskem okolju. Da so moževa umetniška dela vendarle našla mesto tudi v Hrastniku, pa je na koncu z vidno ganjenostjo omenila tudi Hočijeva žena Joži.

Za nekaj prijetne glasbe so poskrbeli člani moškega pevskega zbora Svoboda Hrastnik, med katerimi prepeva tudi Hočijev bratranec Tonček Hočevar. Dogodka se je udeležilo še nekaj slikarjevih sorodnikov, sestrična Stanka Bantan, ki zadnja leta pridno likovno ustvarja pod taktirko slikarke Severine Trošt Šprogar, ki jo bomo predstavili v eni od naslednjih številk Reporterja, in tudi avtor tega zapisa, sin Hočijeve sestrične Marije Hočevar.

Dela, ki jih je akademski slikar Leopold Hočevar Hoči ustvarjal odmaknjeno od kulturnih prestolnic, so izjemno bogata. Videli so jih širom Slovenije in tudi v tujini. Verjamem, da so vredna tudi vašega ogleda.