Muzejskemu svetniku Ferdinandu Šerbelju iz Narodne galerije je usoda namenila, da je sliki pred nekaj meseci videl kot sodni izvedenec in cenilec za likovno umetnost. Od danes sta v Narodni galeriji (NG).
Prvič je bilo lastništvo slik izpričano leta 1922, ko sta bili vključeni v ljubljansko zgodovinsko razstavo slovenskega slikarstva kot last N. Hudovernika. Jožef Hudovernik, ki mu je najbrž grozila zaplemba premoženja, ju je po vojni zaupal v varstvo kolegu. Potomci, danes že tretja generacija, pa so ju našli šele ob natančnejšem pregledu zapuščine.
Kot nam je še pojasnil dr. Šerbelj, se je z lastniki, ki ne želijo biti razkriti, že kmalu uskladil v prepričanju, da v primeru prodaje sliki spadata samo v NG. Po podpisu pogodbe se je direktorica NG Barbara Jaki obrnila na ministrstvo za kulturo in ne zlahka zagotovila sredstva za odkup. Galerija cene odkupa kot običajno ne razkriva.
»Gre za dobro znani, zelo kakovostni baročni deli, ki ju po pronicljivem žanrskem izrazu takrat ni dosegel noben sodoben slikar. Zato veljata za ikoni našega baročnega slikarstva. Ker sta veljali za izgubljeni, je historiat slik postal bolj odmeven od samih slik. O Prestarju in Ptičarju je tekla beseda skorajda ob vsakem pogovoru o naši baročni dediščini. Ob predvojnih, sicer kakovostnih črno-belih reprodukcijah si nismo mogli predstavljati Bergantove barvite privlačnosti in sijajnih detajlov. Zdaj jih lahko občudujemo ʻiz oči v očiʼ,« je navdušen Šerbelj.
Več o najdbi slik v ponedeljkovi številki Reporterja.
