Doprsni bronasti kip, ki stoji v spominskem parku znamenitih Podbrežanov ob farni cerkvi sv. Jakoba, upodablja slikarko v cvetu mladosti, v obdobju, ko je, stara 28 let, ustvarjala Poletje. Oljna slika, ki je nastajala dve poletji, povezuje pleneristično dokumentarnost in alegorični značaj poletja, Kobilci pa je odprla vrata v svet.
"Kip bo še naslednje rodove opozarjal na izredno, svojsko žensko in poklicno slikarko, ki je prav v Podbrezjah naslikala svojo najuspešnejšo in najprepoznavnejšo oljno sliko," je izpostavila kustosinja Narodne galerije Lidija Tavčar, slavnostna govornica nocojšnje prireditve in avtorica monografije o Ivani Kobilca z naslovom Videla sem svet in življenje.
Kot je pojasnila Tavčarjeva, je Kobilca, ki se je rodila leta 1861 v Ljubljani, kjer je leta 1926 tudi umrla, dosegla velik preboj s predanim, zavzetim študijem in iskanjem ustrezne likovne kompozicije v okolju materine domačije v Podbrezjah, kjer so ji bili asistenti njeni mlajši podbreški sorodniki in Ivanin najljubši model, sestra Fani.
V Podbrezjah je spoznala tudi prijateljico Roso Pfäffinger, bogato dedinjo, ki je s svojimi družinskimi člani, prav tako kot Ivana, preživljala poletja v Podbrezjah. Njuni življenjski poti sta se nadaljevali v Münchnu, kjer sta se obe izobraževali pri priznanih slikarjih, saj likovna akademija v tem času ženskam ni bila dostopna. Nekoliko pozneje ju je spet povezal Pariz, kjer sta živeli v boemski stanovanjski skupnosti.
Ivana Kobilca je danes najbolj znana slovenska slikarka in priljubljenost njenih del je tako velika, da jih uporabljajo v reklamah, njena podoba je bila natisnjena na nekdanjih slovenskih bankovcih, tudi kavne skodelice krasi njena Kofetarica, za znamke so izbrali motiv Otroci v travi, je spomnila Tavčarjeva.
Ob tokratni priložnosti pa je nastala tudi razglednica z znamko Brezmadežne in žigom Ivane Kobilce. Podbrežani so se "ustvarjalni, neuklonljivi, samosvoji, genialni umetnici, ki pooseblja tisto, kar je najboljše v slovenskem narodu" poklonili s celovitim projektom, pri katerem je sodelovala vrsta posameznikov, med njimi tudi sorodniki slikarke.
Vse je že pripravljeno tudi za ureditev Ivanine poti s spominsko-informacijskimi tablami, ki bodo opisovale kraj rojstva umetničine matere, nastanek Poletja in lokacijo bivanja Pfäffingerjeve, je pojasnila vodja projekta Nataša Kne iz Kulturnega društva Tabor Podbrezje, kjer so se za postavitev spomenika odločili lanskega septembra.
Več mesecev so se trudili za finančno pokritje projekta, ki je še brez postavitve informacijskih tabel stal 12.000 evrov. Podprli so ga Rotary klub Tržič Naklo in gorenjski rotarijci, Občina Naklo, Mestna občina Ljubljana, Gorenjska gradbena družba, Gorenjska banka, Elektro Gorenjska, Cablex, Korona in Telma trade.