Po duši seveda ostaja komedijant, a se loteva tudi resnih in psihološko zahtevnih vlog. Posveča se tudi delu z mladimi ljubitelji igre in gledališča, no, nekaj strasti pa vedarle prihrani tudi za njemu tako ljub nogomet. Tudi o tem športu govori z enako strastjo in žarom kot o gledališču, saj je bil med drugim je bil tudi član prve generacija Black Gringosov, navijačev Mure, po njegovih nogometnih stopinjah pa stopa tudi njegov sin Gal, ki je vratar pri nogometnem klubu Šenčur.
Jeseni bo v SNG Maribor nastopil v Finžgarjevi epopeji Pod svobodnim soncem, v kateri bo igral Svaruna. Kot pravi, je poleti ob ponovnem branju Finžgarjevega romana ves čas imel občutek, da brez povezovanja ne gre. Prepričan je tudi, da se vse preveč vračamo 60, 70, 80 let nazaj. »To nas tudi razdvaja in mi nikakor ni všeč. Zdi se mi, da moramo najti Slovenci skupne točke, ki nas povezujejo in ne razdvajajo, sploh pa ne smemo nasedati politikom,« še pove o tem.
V intervjuju spregovori tudi o tem, v kakšnem spominu mu je ostala televizijska serija Lepo je biti sosed in kako zelo ga je zaznamovala vloga Bena. Serijo so nehali snemati leta 2011, a ga še danes kdo na ulici ogovori z gospod Beno.
Med drugim pove tudi, kako sam doživlja igralski poklic, kako ga je z gledališče v ranem otroštvu seznanil oče, amaterski igralec, potem pa je bil prav oče tisti, ki mu je odsvetoval študij na AGRFT.
Kot pravemu Prekmurcu mu seveda ne zmanjka kaj hitro besed, tako da je pogovor nanesel še na marsikatero drugo temo, od počitnic na Kreti do izkušenj s poučevanja na ljutomerski gimnaziji in še čem.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
