Glavni slovenski lovec na dopinške grešnike o dopingu in slovenskih kolesarjih

Dvoršak je dejal, da s strani mednarodnih preiskovalcev niso bili neposredno seznanjeni z izsledki mednarodne preiskave domnevnega kolesarskega dopinškega primera Aderlass, zato konkretno o imenih in zbranih dokazih ni mogel govoriti, v celoti pa zaupa protidopinškemu sistemu.

"Tukaj smo še vedno na trhlih nogah, kar se nas tiče, ker mi neposredno nismo informirani. Imamo pogodbo o sodelovanju in izmenjavi informacij s podjetjem, ki izvaja protidopinška testiranja v Uciju, nimamo pa podatkov, ki jih v tem trenutku vodijo avstrijski in nemški preiskovalni organi, in praktično ne moremo priti do njih," je opozoril Dvoršak.

Na vprašanje, kako ravnajo v primerih, ko gre za časovno oddaljene primere, pa je Dvoršak pojasnil: "Kodeks svetovne protidopinške organizacije dovoljuje, da se lahko ponovno testira vzorce, ki so bili zamrznjeni do deset let, z novimi metodami. Pri operaciji Aderlass pa nimamo druge možnosti, kot da smo informirani s strani preiskovalcev. Kajti oni so tisti, ki so šli toliko nazaj, ker so očitno pri izviru informacij prišli do podatkov, da je bila ta zadeva izpeljana 2011 oziroma 2012."

"Nimamo teh podatkov, to je nerealno pričakovati, da bi imeli kakršnikoli dostop do tega," je pojasnil.

Ob tem pa dodal: "Srčno upam, da bo preiskava prinesla rezultate. Prepričan sem, da Uci ne bi obvestil Korena in Božiča, če ne bi imel za to argumentov, ustreznih argumentov."

Dvoršak je potešil tudi zanimanje novinarjev glede naključja, ko je razkritje kršiteljev sovpadlo s kolesarsko dirko po Italiji, na kateri so Slovenci po zaslugi odličnih voženj Primoža Rogliča in Jana Polanca v ospredju zanimanja svetovne kolesarske javnosti.

"Da je posegel ravno v času Gira, je lahko naključje, lahko pa je tudi del strategije. Ne morem tega reči. Sam bi ravnal enako. Ko bi imel dovolj zadostnih dokazov, bi zadevo sprožil, nikoli ne bi čakal naslednji mesec, da bi se nekaj zgodilo. Zbiramo, delamo in ko prideš do tistega trenutka, da odpreš zadevo, obvestiš športnika," pravi Dvoršak.

"Živim v športu že 35 let. Seveda gre za velik presing na Rogliča, Polanca in ostale, ki dirkajo na Giru. Vse te polemike, vse te medijske objave, ves ta presing, je neprijeten, zoprn. Če so bile te nepravilnosti, potem bo tudi slovenska kolesarska srenja oziroma zveza tukaj morala nekaj storiti," nadaljuje Dvoršak.

"Z njimi (z zvezo) dobro sodelujemo in že več kot pet, šest, sedem let, že prej, izvajamo redna testiranja na tekmovanjih, izven tekmovanj in sproti, vsako leto izvajamo izobraževanja mladih kolesarjev v najmočnejših klubskih sredinah. Ta program teče dobro. Vendarle, to je nam vsem jasno, je bil do leta 1999, ko je bila ustanovljena Wada, doping v tem športu bistveno bolj razširjen," je poudaril.

"Vsi tisti, ki so takrat tekmovali, so bili, po mojem, tako ali drugače dotaknjeni s tem. Na kakšen način, ne vem, ker v slovenskem športu nihče noče o tem govoriti. In mi, ki nismo bili v tem tangirani bomo morali na nek način to pokazati in od-reagirati. Ne zato, da bi odkrivali zgodovino, ampak da stvari postavimo na pravo mesto in da imajo ti mladi kolesarji, ki danes delajo vrhunske in odlične rezultate na teh dirkah, čisto vest in čisto zgodovino."

Za RTV Slovenijo pa se je na obtožbe na račun Milana Eržena, enega glavnih mož Bahrain-Meride, odzval predsednik Kolesarske zveze Slovenije Tomaž Grm: "Kaj dela on, ni moja zadeva, nimam vpogleda. Nima licence KZS, to lahko potrdim. Vse ostalo je stvar Ucija. verjetno ima več podatkov kot KZS."