Fantastičen dan za slovensko kolesarstvo: Roglič dominiral že na prvi etapi v Španiji, Tratnik slavil v Furlaniji

Španska Vuelta in italijanski Giro vse od leta 1995 potekata v različnih obdobjih leta. Pred tem sta bili dirki po Iberskem in Apeninskem polotoku družno izpeljani v spomladanskih mesecih. Letos pa je k prekrivanju botrovala pandemija novega koronavirusa, ki je kolesarsko sezono postavila na glavo in povsem oklestila spored tekmovanj.

Tudi zaradi tega se je Slovenija po včerajšnjem dvojnem uspehu vpisala v zgodovino. Postala je šele tretja država z etapno zmago na isti dan tritedenskih dirk. Nazadnje je to uspelo Belgijcem leta 1978, pred tem pa tudi Italijanom v letih 1936 in 1947, ko jim je to uspelo kar dvakrat.

Tudi Roglič je postregel z nekaj mejniki po etapni zmagi na Arrate nad Eibarjem. Postal je prvi kolesar po Italijanu Giuseppeju Saronniju leta 1983, ki je dobil etapo na prvih sedmih tritedenskih pentljah. Daljši niz imajo le štirje kolesarji, na vrhu pa je Francoz Bernard Hinault z vzdevkom Jazbec, ki mu je to uspelo na 13 največjih večtedenskih dirkah.

Roglič je sicer na letošnjo Vuelto prišel kot sokapetan Jumbo-Visme poleg Nizozemca Toma Dumoulina, toda hierarhija v nizozemskem moštvu bi lahko bila jasna že po prvi etapi tokrat nekoliko krajše španske pentlje. Dumoulin je namreč tako kot nekateri drugi favoriti že prvi dan izgubil minuto in sekundo ter ima pred preostalimi 17 etapami še težje delo v boju za rdečo majico.

Ta je že 12. v karieri pristala na ramenih 30-letnega Kisovčana. Prvič jo je oblekel lani po kronometru v deseti etapi. Nato pa jo je zadržal vse do Madrida, kjer je slavil pred Špancem Alejandrom Valverdejem in rojakom Tadejem Pogačarjem.

Seveda je še prehitro govoriti o ponovitvi lanskega uspeha, toda nastavki so za Rogliča, ki bo med Vuelto 29. oktobra praznoval 31. rojstni dan, dobri. "Lepo je zmagati. Zelo sem zadovoljen. Moštvo je znova pokazalo, da je zelo močno. Odlično je opravilo delo skozi celotno etapo, sam pa sem se jim lahko oddolžil z zmago. Gre za lep začetek Vuelte," je po 43. zmagi v karieri dejal slovenski zvezdnik. Osem jih je dosegel na tritedenskih dirkah.

"Gre za čudno sezono, zato bom od jutri naprej užival v majici vodilnega in v dejstvu, da lahko tu dirkamo. Upam, da bodo tudi gledalci pred televizijskimi sprejemniki uživali," je še dodal Roglič, ki se je doslej na velikih dirkah kar nekoliko branil majic vodilnega kolesarja. Toda preizkušnje, pri katerih zaradi zdravstvenih razmer na stari celini ni zagotovil, da bodo sploh končane, so nekoliko spremenile razmišljanje slovenskega zvezdnika.

Obenem pred letošnjim nekoliko nenadejanim nastopom na Vuelti ni mogel opraviti sicer običajnih višinskih priprav, zato kani izkoristiti vsako priložnost za dokazovanje.

Letos je ta prišla že na samem začetku Vuelte, saj so bili organizatorji prisiljeni skrajšati dirko na 18 etap od običajnih 21. Obenem pa je odpadel tudi predviden ravninski začetek na Nizozemskem. Prva etapa se je tako začela s traso za favorite, po zadnjem, strmem klancu na Arrate pa nihče ni mogel slediti tempu izjemnega Kisovčana, ki je napadel v zadnjih 900 metrih in v dokaj tehničnem spustu zadržal prednost pred konkurenti.

Najbližji mu je bil Ekvadorec Richard Carapaz, sicer zmagovalec lanskega Gira, na katerem je Roglič zasedel tretje mesto.

Je pa na italijanski pentlji, v dobrih 1600 kilometrov oddaljenem San Daniele del Friulliju, slavil Jan Tratnik. V Furlaniji Julijski krajini je 30-letni Idrijčan le dobro uro pred Rogličem prišel do prve zmage na velikih tritedenskih dirkah. Postal pa je peti Slovenec z etapno zmago na Giru.

Član Bahrain-McLarna si je 229 kilometrov dolgo etapo posebej označil v koledarju, saj je predstavljala zadnjo priložnost za morebiten uspeh pred zahtevnimi alpskimi etapami, obenem pa je bila etapa zelo blizu Sloveniji, od koder sta ga prišla spodbujat njegovo dekle ter njegov brat.

Ravno to je dalo 30-letniku, ki je še vedno brez pogodbe za sezono 2021, dodatnih moči v boju za zmago proti konkurentu, Avstralcu Benu O'Connorju, ki ga je ulovil na zadnjem kategoriziranem vzponu. "V zadnjih treh kilometrih sem bil na limitu. Ko pa sem 500 metrov pred ciljem videl svoje dekle, sem dobil dodatno energijo in letel proti ciljni črti," je dogajanje na včerajšnji etapi pokomentiral presrečni zmagovalec.

Tratnik je skupini 28 ubežnikov ušel dobrih 60 kilometrov pred koncem, nato pa v večjem delu s samostojno vožnjo in nato še s sodelovanjem z O'Connorjem prepeljal zadnji del trase in prišel do priložnosti za največji uspeh v karieri. Zgrabil jo je z obema rokama, imel močne noge ter se skupaj z Rogličem vpisal pod še eno poglavje slovenske kolesarske pravljice, ki ji kar ni videti konca.

Samo letos lahko vanjo prištejemo zmago na Touru Tadeja Pogačarja, drugo mesto Rogliča na isti dirki, šest etapnih zmag na tritedenskih dirkah ter med drugimi uspehi predvsem osvojen prvi kolesarski spomenik, pod katerega se je na eni od petih največjih klasik, Liege - Bastogne - Liege podpisal včerajšnji junak Roglič.