V anale španske pentlje se je vpisal kot tretji kolesar ob Švicarju Tonyju Romingerju (1992-1994) in Špancu Robertu Herasu (2003-2005), ki mu je uspelo trikrat zapovrstjo dobiti Vuelto. Zdaj zgodovinsko gledano skupaj z Romingerjem in še enim Špancem Albertom Contadorjem le še za eno skupno zmago zaostaja za rekorderjem s štirimi naslovi, Herasom.
"Nisem ravno osredotočen na statistike in številke, kot sem že večkrat povedal. Grem iz dneva v dan, skušam dati vse od sebe in v tem uživati. Počaščen sem, da sem med temi imeni," je skromno v prvi izjavi po končani dirki organizatorjem dejal 31-letni Kisovčan.
Letos je slavil z največjo razliko do drugouvrščenega po dolgih 24 letih. Na Vuelti 1997 je Švicar Alex Zülle pred domačinom Fernandom Escartinom zmagal s prednostjo 5:07 minute. Roglič je imel 4:42 minute naskoka pred Špancem Enricom Masom. "To je res neverjetno. Noro. Včasih zmagaš za res veliko, včasih pa za malenkost. Dokler lahko zmagaš, je vedno lepo," je na to temo dejal Zasavec.
V zadnji etapi je Masa celo prehitel na poti do etapne zmage, potem ko je startal dve minuti za njim. Tretjeuvrščenega v skupnem seštevku, Avstralca Jacka Haiga pa je za seboj pustil kar za 7:40 minute.
Zadnji dan je kot olimpijski zmagovalec v tej disciplini začel z zlato obarvanim kolesom in kot nesporni favorit za etapno zmago ter upravičil napovedi stavnic. Že na prvem vmesnem času, na vrhu prvega krajšega vzpona, je imel 20 sekund naskoka pred Cortom Nielsnom. Pri drugem je izgubil tri sekunde, v srednjem delu trase pa skorajda zgrešil še odcep ceste. Do glavnega trga Obradoiro pa je zadržal visok ritem, tako da je etapne zmage veselil še četrtič v zadnjih treh tednih.
Ciljno črto je prečkal s časom 44:02 minute in za 14 sekund ugnal Danca Magnusa Corta Nielsna. Od preostalih treh Slovencev, ki so prišli do cilja v Santiagu de Composteli, je dobra vožnja uspela Janu Polancu (UAE Team Emirates). Devetindvajsetletni Kranjčan je na koncu zasedel 14. mesto. S tem je bil boljši tudi od državnega prvaka v kronometru Jana Tratnika (Bahrain Victorious), ki je bil 34. Luka Mezgec je končal med zadnjimi na 122. mestu.
S tretjo rdečo majico na Vuelti je v karieri Roglič zabeležil že 58. zmago v karieri. Prvo je v poklicnem kolesarstvu je slavil 8. maja 2014 v drugi etapi dirki po Azerbajdžanu kot član domače ekipe Adria Mobil.
Od takrat se je uveljavil kot eden najboljših hribolazcev, tekmovalcev v vožnji na čas ter tudi v sprintih manjših skupin. Postal je vsestranski kolesar, ki je tudi danes pokazal svojo vrednost kot olimpijski prvak iz Tokia.
"Zahtevno je bilo, bila je zadnja etapa po dolgih tednih. Težko je bilo, definitivno sem vedel, kako sem na poti in obenem užival v bučni podpori ob cesti," je o zadnji etapi dejal Kisovčan, ki se lahko pohvali s štirimi etapnimi zmagami na letošnji Vuelti. Prvič je slavil v kronometru prve etape v Burgosu, nato pa je zabeležil še slavji v 11. in 17. etapi na klanec. Poleg tega je še štirikrat končal na drugem mestu v etapi. V karieri ima ob svojem imenu že devet etapnih uspehov na Vuelti.
"To je res super lep dan, super trije tedni in vesel sem tako zase kot predvsem za vso ekipo in ljudi ob meni," je še za konec prve izjave dejal 31-letnik. Na odru za zmagovalce pa je dodal, da utegne tudi naslednje leto nastopiti na Vuelti.
Roglič je bil prvič na španskih cestah najboljši leta 2019, ko je ob premiernem nastopu na Vuelti ugnal Španca Alejandra Valverdeja in svojega rojaka Tadeja Pogačarja. Leto kasneje je v tesnem zaključku ugnal Ekvadorca Richarda Carapaza in Britanca Hugha Carthyja.
Kakšno prevlado uživata trenutno najmočnejša slovenska kolesarja na večdnevnih dirkah, Roglič in Pogačar, pove podatek, da je tudi Pogačar Tour osvojil z ogromno prednostjo, in sicer 5:20 minute. Tudi v prihodnje se zdi, da se bodo tovrstne predstave nadaljevale.
Trend je statistično izjemen. Odkar je Pogačar presedlal v profesionalno karavano kolesarstva, sta namreč slavila na petih od devetih velikih pentelj. Rogliču so pripadle tri dirke po Španiji, Pogačarju pa zadnja dva Toura.
Glede na prevlado Pogačarja na Touru in Rogliča na Vuelti, Slovencem v zbirki manjka le še skupna zmaga na dirki po Italiji, na kateri pa je v zadnjih treh letih nastopil le Roglič leta 2019, ko je bil skupno tretji.
Kisovčan je v karieri nastopil na devetih tritedenskih dirkah. Na zadnjih sedmih je trikrat slavil, bil enkrat drugi ter po enkrat tretji in četrti. Le letošnji Tour je zaradi padcev končal predčasno. Sicer pa je bil vselej pri vrhu in v boju za najbolj prestižne majice v kolesarstvu.
Za slovenskega asa zdaj sledi počitek v septembru. Pred dnevi je za kolesarski medij Cycling Weekly dejal, da ga na SP v Flandriji konec septembra ne bo ne na cestni dirki ne v vožnji na čas. V načrtu pa ima letos le še nastope na jesenskih italijanskih klasikah, še posebej na enem od petih spomenikov na dirki po Lombardiji. Glavni cilj za leto 2022 pa bo znova zmaga na Touru. Nekaj, kar mu na bogati športni poti še manjka.