Bodo slovenski lipicanci in čebelarstvo vpisani na Unescov seznam?

Nominacije z naslovom Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja po navedbah ministrstva za kulturo dokazuje bogastvo čebelarske dediščine, njeno dolgo zgodovino in tradicionalne izraze kot tudi razširjenost veščin, znanj in praks, ki se prenašajo iz roda v rod. S svojo nepremično in premično dediščino je čebelarstvo močno vpeto v slovenski prostor, v sodobnem času ga zaznamuje tudi čebelarstvo v urbanem okolju, uspešno pa se usmerja tudi v apiterapijo in apiturizem.

Ministrstvo za kulturo je vodilo tudi projekt priprave nominacije z naslovom Tradicije reje lipicancev za vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Večnacionalna nominacija nesnovne dediščine, ki ponazarja skupno evropsko dediščino in jo postavlja v mednarodni kontekst, povezuje osem držav pogodbenic konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine - Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Italijo, Madžarsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo. Te so se povezale, da bi predstavile razpon kulturnih praks in družbenih pomenov, povezanih z rejo dobro znane pasme konj.

Lipicanci imajo že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah in še danes predstavljajo številne skupnosti. Njihov simbolni pomen se prenaša skozi ustno izročilo in ljudske pesmi ter priča o tesni čustveni povezanosti med človekom in konjem.

Obe nominaciji sta že prejeli pozitivno oceno ocenjevalnega telesa.