Nominacije z naslovom Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja po navedbah ministrstva za kulturo dokazuje bogastvo čebelarske dediščine, njeno dolgo zgodovino in tradicionalne izraze kot tudi razširjenost veščin, znanj in praks, ki se prenašajo iz roda v rod. S svojo nepremično in premično dediščino je čebelarstvo močno vpeto v slovenski prostor, v sodobnem času ga zaznamuje tudi čebelarstvo v urbanem okolju, uspešno pa se usmerja tudi v apiterapijo in apiturizem.
Ministrstvo za kulturo je vodilo tudi projekt priprave nominacije z naslovom Tradicije reje lipicancev za vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Večnacionalna nominacija nesnovne dediščine, ki ponazarja skupno evropsko dediščino in jo postavlja v mednarodni kontekst, povezuje osem držav pogodbenic konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine - Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Italijo, Madžarsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo. Te so se povezale, da bi predstavile razpon kulturnih praks in družbenih pomenov, povezanih z rejo dobro znane pasme konj.
Lipicanci imajo že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah in še danes predstavljajo številne skupnosti. Njihov simbolni pomen se prenaša skozi ustno izročilo in ljudske pesmi ter priča o tesni čustveni povezanosti med človekom in konjem.
Obe nominaciji sta že prejeli pozitivno oceno ocenjevalnega telesa.
Bodo slovenski lipicanci in čebelarstvo vpisani na Unescov seznam?
Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine bo na svojem 17. zasedanju, ki ga te dni v Rabatu gosti Maroko, odločal tudi o vpisu tradicije reje lipicancev in čebelarstva v Sloveniji na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Čebelarstvo bo na vrsti danes, tradicija reje lipicancev v četrtek.