Birokrati – cokle e-mobilnosti

»To je velik problem za nas avtomobilske proizvajalce in prodajalce,« je Povedal Gregor Korenjčan, predstavnik Renaulta in domače avtomobilske industrije. »Principal se preprosto odloči, da bo več električnih avtomobilov poslal na trge, kjer so države do električne mobilnosti prijaznejše. Tako niti ne vem, koliko avtomobilov bomo v prihodnosti sploh lahko zagotovili za slovenski trg, ne glede na to, da električne twinge proizvajamo v Sloveniji!«

Podobnega mnenja je bil tudi Dušan Lukič iz podjetja Porsche Slovenija. Prav Porsche Slovenija pa je sodeloval tudi pri projektu, ki je Kranjsko občino izstrelil na vrh točkovanja za najbolj e-mobilnostno mesto v Sloveniji. »V Kranju so naredili res odličen projekt,« je povedal Anže Lemež, ki je skrbel za ocenjevanje občin. »Projekta dekarbonizacije občinskega voznega parka so se res lotili celostno. Ne samo, da bodo vse avtomobile v lasti občine in javnih podjetij zamenjali za električne, na vse javne objekte in degradirana občinska zemljišča bodo opremili s fotovoltaičnimi elektrarnami in te avtomobile v celoti napajali s to energijo. Resnično so si letos zaslužili zmago in upam, da jih bodo posnemala tudi druga mesta. Veseli me, da je župan Kranja gospod Matjaž Rakovec ponudil pomoč tudi vsem ostalim gorenjskim občinam.« Med manjšimi občinami pa je zmagala Slovenska Bistrica. Tudi tam rešujejo problem prometa celostno, že zdaj pa so občina, ki ima glede na število prebivalcev največ javnih postaj za polnjenje električnih avtomobilov.

»Z napredkom na lokalni ravni, kar se tiče e-mobilnosti, smo lahko izredno zadovoljni. Upam, da je malo k temu pripomogla tudi naša organizacija Emobility. Vsako leto namreč ugotavljamo, da je poznavanje tematike veliko boljše, odnos večine občin do e-mobilnosti pa izredno pozitiven. Sploh vseh šest finalistov, poleg Kranja in Slovenske Bistrice še Ljubljana, Celje, Bled in Piran, je pokazalo izredno poznavanje te tematike in resnično navdušuje njihov celostni pristop. Res škoda, da temu nikakor ne sledijo birokrati za katere smo skupaj ugotovili, da so največja cokla napredka v Sloveniji. Ne razumejo stvari, so nekompetentni, zbirokratizirani, največje zlo za njih pa so spremembe. Če tu ne bo prišlo do temeljitih sprememb na tem področju, potem bo šlo po zlu kar precej denarja, ne samo iz evropskih skladov, temveč tudi za kazni, ki jih bomo morali plačevati,« je za zaključek povedal Primož Lemež.

Organizator konference Društvo Emobility je ponovno pripravilo izvrsten program, mešanico predavanj tujih in domačih strokovnjakov s področja e-mobilnosti. Žal se vsi tujci niso mogli konference udeležiti v živo, vendar so bila njihova video predavanja neverjetno zanimiva in poučna. Nizozemec Matthijs Kok, ki prihaja iz Utrechta je predstavil dobro delujoč projekt polnjenja električnih avtomobilov na javnih polnilnicah za tiste prebivalce mesta, ki nimajo možnosti polniti doma. To bi bila lahko odlična rešitev tudi za vsa tista večja slovenska mesta, ki imajo težave z večstanovanjskimi objekti in polnjenjem v njih.

Takih težav pa nimajo na Islandiji. Mala država, ki pa je resno zakorakala na pot »ogljične ničle« s svoje geotermalno in vodno energijo. Največji del onesnaževanja pa zdaj povzroča prav promet. In Anna Margrét Kornelíusdóttir je povedala nekaj zanimivih rešitev, ki bodo Islandijo rešili vseh avtomobilov z notranjim izgorevanjem najkasneje do leta 2040! Julia Poliscanova prihaja iz ene največjih evropskih združenj za trajnostno mobilnost T&E, ki domuje v Bruslju. Predstavila je trenutno stanje in predvidevanja za prihajajoča leta. Predvidevanja te organizacije govorijo o tem, da se bo zadnji avtomobil z notranjim izgorevanjem v Evropi prodal leta 2035.

Jan Hellåker pa je predsednik švedske organizacije Drive Sweden. Predstavil je delovanje organizacije, ki jo je ustanovila švedska vlada, združuje pa vse deležnike, ki lahko prispevajo k hitrejšemu prehodu na e-mobilnost, od ministrstev, podjetij, nevladnih organizacij … »To je natanko tisto, kar bi potrebovali v Sloveniji, kar se je izkazalo tudi na pogovorih na naši konferenci,« je povedal Primož Lemež, organizator konference. »Ko poslušaš tujce in se čudiš njihovemu napredku, vidiš, da ni problem v naših strokovnjakih ali lokalnih skupnostih. Vsi skupaj smo ugotovili, da je znanja in volje v Sloveniji več kot dovolj. Problem pa je na vrhu. In to ne v vladi ampak v birokratih, ki e-mobilnosti in nujnosti prehoda na čistejše vire energije preprosto ne razumejo. Zdi pa se mi, da jih poleg tega, da o stvareh niti ne vedo veliko, vse skupaj niti pretirano ne zanima. Kako bi sicer lahko opravičili njihovo popolno odsotnost, medtem, ko smo imeli na Brdu res odlično konferenco in množico županov? Kot mi je v telefonskem pogovoru zatrdil državni sekretar, gospod Blaž Košorok, jih zanimata le predsedovanje in ministrska konferenca na to temo! Prepričan sem, da bi taka organizacija kot je Drive Sweden, ne glede na to, kako bi bila organizirana, lahko veliko pripomogla k hitrejšemu, cenejšemu in učinkovitejšemu prehodu na e-mobilnost.« Vse skupaj pa je najbolj osupnil predstavnik BEM Frank Müller, ki je delegatom razložil, koliko spodbud daje Nemčija za električne avtomobile. Posameznik lahko dobi do 10.000 evrov subvencije in še dodatnih 1.000, da si uredi polnjenje električnega avtomobila doma. V Sloveniji pa je ravno obratno, saj Eko sklad vztrajno znižuje višino subvencij in to prek noči.

»To je velik problem za nas avtomobilske proizvajalce in prodajalce,« je Povedal Gregor Korenjčan, predstavnik Renaulta in domače avtomobilske industrije. »Principal se preprosto odloči, da bo več električnih avtomobilov poslal na trge, kjer so države do električne mobilnosti prijaznejše. Tako niti ne vem, koliko avtomobilov bomo v prihodnosti sploh lahko zagotovili za slovenski trg, ne glede na to, da električne twinge proizvajamo v Sloveniji!«

Podobnega mnenja je bil tudi Dušan Lukič iz podjetja Porsche Slovenija. Prav Porsche Slovenija pa je sodeloval tudi pri projektu, ki je Kranjsko občino izstrelil na vrh točkovanja za najbolj e-mobilnostno mesto v Sloveniji. »V Kranju so naredili res odličen projekt,« je povedal Anže Lemež, ki je skrbel za ocenjevanje občin. »Projekta dekarbonizacije občinskega voznega parka so se res lotili celostno. Ne samo, da bodo vse avtomobile v lasti občine in javnih podjetij zamenjali za električne, na vse javne objekte in degradirana občinska zemljišča bodo opremili s fotovoltaičnimi elektrarnami in te avtomobile v celoti napajali s to energijo. Resnično so si letos zaslužili zmago in upam, da jih bodo posnemala tudi druga mesta. Veseli me, da je župan Kranja gospod Matjaž Rakovec ponudil pomoč tudi vsem ostalim gorenjskim občinam.« Med manjšimi občinami pa je zmagala Slovenska Bistrica. Tudi tam rešujejo problem prometa celostno, že zdaj pa so občina, ki ima glede na število prebivalcev največ javnih postaj za polnjenje električnih avtomobilov.

»Z napredkom na lokalni ravni, kar se tiče e-mobilnosti, smo lahko izredno zadovoljni. Upam, da je malo k temu pripomogla tudi naša organizacija Emobility. Vsako leto namreč ugotavljamo, da je poznavanje tematike veliko boljše, odnos večine občin do e-mobilnosti pa izredno pozitiven. Sploh vseh šest finalistov, poleg Kranja in Slovenske Bistrice še Ljubljana, Celje, Bled in Piran, je pokazalo izredno poznavanje te tematike in resnično navdušuje njihov celostni pristop. Res škoda, da temu nikakor ne sledijo birokrati za katere smo skupaj ugotovili, da so največja cokla napredka v Sloveniji. Ne razumejo stvari, so nekompetentni, zbirokratizirani, največje zlo za njih pa so spremembe. Če tu ne bo prišlo do temeljitih sprememb na tem področju, potem bo šlo po zlu kar precej denarja, ne samo iz evropskih skladov, temveč tudi za kazni, ki jih bomo morali plačevati,« je za zaključek povedal Primož Lemež.