muenchen, sneg Svet24.si

Foto: Obilno sneženje v Münchnu

elektrika. števec, denar Svet24.si

Kaj so si zamislili v vladi in kaj bo v resnici ...

janez janša, borut pahor Necenzurirano

Zakaj si Borut Pahor želi veliko koalicijo ...

rtv slovenija rtvs pl Reporter.si

Srednji vek na RTVS: v 21. stoletju se papirji ...

navijaci re Ekipa24.si

Slovenski navijači, pozor! Vse, kar morate vedeti...

Sta William in Kate res tako stroga, kot ju opisuje osebje palače? Odkrito.si

Je Kate pretirano stroga? Tega njeni otroci ne ...

doncic goltes Ekipa24.si

Pokazal jo je!! Luka Dončić svetu predstavil ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Magazin

50 tisoč Slovencev sploh ne ve, da imajo sladkorno bolezen

Deli na:
50 tisoč Slovencev sploh ne ve, da imajo sladkorno bolezen

Okrogla miza ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni - Foto: M24/Jure Klobčar

V luči 14. novembra, svetovnega dneva sladkorne bolezni, odmeva podatek, da število obolelih močno narašča. V Sloveniji je imelo lani sladkorno bolezen 145.200 ljudi, kar je 6100 ljudi več kot leta 2020.

Pri nas je bilo lani po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) 145.200 sladkornih bolnikov, kar je 3400 več kot leto prej in 6100 več kot leta 2020. Z zdravili se je lani zdravilo 123.454 sladkornih bolnikov, med njimi pa je bilo več moških kot žensk, je nekaj osnovnih podatkov NIJZ.

Razkrijejo tudi informacijo, da je lani zdravila za omenjeno bolezen na novo začelo jemati 6231 moških in 5596 žensk, skupno torej 11.827 oseb, kar je 306 več kot leta 2021. Leta 2022 je za diabetesom na novo zbolelo tudi 74 otrok oziroma mladostnikov do 14. leta starosti.

Boljši izkaz

NIJZ predstavi statistiko smrti zaradi sladkorne bolezni kot osnovnega vzroka. Lani so umrli 304 Slovenci, leta 2021 jih je umrlo 476, leta 2020 443, leta 2014 289 in leta 2010 257. »V primerjavi z letom 2009 je standardizirana stopnja umrljivosti zaradi sladkorne bolezni na 100.000 prebivalcev v letu 2022 manjša za 2,6 odstotka in je najnižja v opazovanem obdobju,« navajajo v publikaciji NIJZ.

Zveza društev diabetikov Slovenije je posredovala še nekaj bolj globalnih podatkov, in sicer, da gredo ocene v smeri, da bo do leta 2030 na svetu 643 milijonov oseb z diabetesom, do leta 2040 pa jih bo že več kot 700 milijonov! Zgovorno je tudi, da je leta 2014 po navedbah Mednarodnega združenja za sladkorno bolezen (IDF) diabetes povzročil 4,9 milijona smrti.

Sladkorna bolezen je sicer skupina različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi. Poznamo več tipov, in sicer tip 1 in tip 2, bolezen v nosečnosti ter druge tipe. Najpogostejša je bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90 odstotkov vseh oseb s sladkorno boleznijo, tip 1 pa ima okoli pet odstotkov obolelih.

Foto: M24/Jure Klobčar - Robert Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije

Veliki premiki

Kot je bilo slišati na včerajšnji tiskovni konferenci ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, je v Sloveniji precej ljudi, ki sploh ne vedo, da to bolezen imajo. Po oceni NIJZ je takih oseb od 40.000 do 50.000.

Robert Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, je na dogodku poudaril, da medicina tudi na področju sladkorne bolezni in njenega obvladovanja zelo, zelo napreduje, kar obolelim z njo nedvomno izboljšuje kvaliteto življenja.

Posebej pozdravlja, da imajo tudi Slovenci z diabetesom, vključno z njim samim, ki ima diabetes tipa 1 že 42 let, dostop do najnovejše inzulinske črpalke s sistemom hibridne zaprte zanke, ki omogoča samodejno dovajanje bazalnega inzulina in samodejne korekcije 24 ur na dan. »Ta novost mi je močno olajšala življenje, kajti če pomislim na štiri desetletja nazaj, ko sem dobil diagnozo, sem moral inzulin vbrizgavati še z brizgami in iglami za večkratno uporabo, ki jih je bilo treba prekuhavati. Je pa s sladkorno tako, da kolikor je s sabo prinesla bremen, mi je nekako tudi odprla vrata do bolj zdravega življenja, sej sem moral spremeniti življenjski slog, vse od prehrane naprej,« je povedal.

Merjenje glukoze

Družinska zdravnica Katarina Skubec Moćić je na dogodku opozorila, da je diabetes »tiha«, neboleča in počasna bolezen, ki se običajno odkrije med »rutinskimi kontrolami krvi«, jo pa včasih ljudje prestrežejo tudi sami, »ko si denimo, ker so merilci sladkorja v krvi tako dostopni, sladkor izmerijo sami, ali pa pri prijateljih, starših, sosedih. Redko pa ordinacijo obiščejo ljudje z izraženo klinično sliko,« je dejala.

Endokrinologinja iz UKC Ljubljana Andreja Janež je opozorila, da imajo bolniki s sladkorno boleznijo tipa dva večje tveganje za pojavnost srčno-žilnih bolezni, hkrati pa je posredoval spodbudno informacijo, da se je pojavilo kar nekaj novih zdravil, s katerimi bodo lahko pomembno upočasnili diabetes in zmanjšali pojavnost zapletov.

Foto: M24/Jure Klobčar - Katarina Skubec Moćić, družinska zdravnica iz ZD Celje

Vsi Italijani v program

Endokrinolog s Pediatrične klinike Ljubljana Tadej Battelino pa je izpostavil, da so v Italiji pred mesecem dni uzakonili presejanje celotne populacije za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni. Ob tem je opozoril na zaplete, ki onemogočajo, da bi v Sloveniji dobili podoben zakon, ki bi po njegovih besedah bistveno pripomogel k temeljitemu zdravljenju na ravni celotnega prebivalstva.