»Lekarniški farmacevti smo zaradi enostavne in neposredne dostopnosti ter strokovne usposobljenosti lahko pomemben vir informacij in podpora pri zdravljenju. V okviru izvajanja kognitivnih storitev v lekarnah nudimo možnost merjenja krvnega sladkorja ter interpretacijo rezultatov glede na zaželene – optimalne vrednosti. Informiramo o posledicah zvišanega krvnega sladkorja in izvajamo edukacijo pravilnega izvajanja samokontrole. Seznanjamo z dejavniki tveganja in možnostmi nefarmakološkega zdravljenja, kot so izbira zdrave prehrane, izvajanje redne telesne dejavnosti in zmanjšanje telesne mase v primeru prekomerne telesne teže. Pri zdravljenju z zdravili spodbujamo k rednemu jemanju le-teh v skladu s predpisanimi navodili. Gre namreč za vseživljenjsko zdravljenje, terapija pa se spreminja in nadgrajuje. V primeru zdravljenja z zdravili opravimo pregled uporabe zdravil z namenom izboljšanja seznanjenosti z zdravili in načinom njihove uporabe, krepitve sodelovanja in prepoznave ter odprave morebitnih težav pri zdravljenju z njimi. Storitve izvajamo z namenom izboljšanja kakovosti življenja posameznika v povezavi s sladkorno boleznijo,« je pojasnil nacionalni koordinator za sladkorno bolezen pri Lekarniški zbornici Slovenije asist. dr. Boštjan Martinc.
Sladkorno bolezen je mogoče zdraviti in se izogniti njenim posledicam ali jih odložiti z zdravim življenjskim slogom, zdravili ter rednimi pregledi in zdravljenjem zapletov. Poznamo več tipov sladkorne bolezni, in sicer tipa 1 in tipa 2, sladkorno bolezen v nosečnosti ter ostale. Najpogostejši je tip 2, ki ga ima več kot 90% vseh oseb s to boleznijo. Hiperglikemija oziroma previsok krvni sladkor je pri tipu 2 po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) posledica sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina (hormona, ki uravnava glukozo v naši krvi) in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra. Okvara trebušne slinavke sčasoma napreduje, zato se način zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2 stopnjuje, in sicer od spodbujanja k zdravemu življenjskemu slogu do zdravljenja z zdravili. V veliko primerih se tip 2 lahko odkrije šele več let po njenem nastanku, ko se običajno srečamo z drugimi zdravstvenimi težavami ali se pojavijo zapleti. Kronična hiperglikemija je posledica nenadzorovane sladkorne bolezni, ki sčasoma lahko povzroči resne poškodbe živcev in krvnih žil. »Je ena izmed glavnih vzrokov slepote, odpovedi ledvic, srčnih napadov, možganske kapi in amputacije spodnjih okončin,« je dejala predsednica Lekarniške zbornice Slovenije mag. Darja Potočnik Benčič.
Zaradi svoje pogostosti, zahtevne in kompleksne obravnave ter težkih posledic, sladkorna bolezen predstavlja velik zdravstveni in socialni problem ter hkrati tudi izziv. Ključna je zgodnja diagnostika, saj lahko reši življenja in zmanjša tveganje za kasnejše zaplete, ki vplivajo na kakovost življenja. »Učinkovito obvladovanje te bolezni zahteva vsakodnevno skrb, redno spremljanje, zdrav način življenja in neprestano izobraževanje. Pri tem pa je ključnega pomena podpora zdravstvenega tima,« je dejal Martinc.
Leta 2021 je sladkorno bolezen imelo kar 10 % starejših od 18 let in je leta 2021 povzročila 6,7 milijona smrti po svetu. Do leta 2030 bo za to boleznijo trpela ena od devetih oseb. Tudi v Sloveniji je vse bolj pogosta, kar 65 % ljudi, starih nad 65 let, ima več kot eno kronično bolezen, med katerimi je najpogostejša ravno sladkorna bolezen. »Še posebej narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je večinoma povezano s staranjem prebivalstva in z nezdravim življenjskim slogom. Zato je zelo pomembno, da z zdravo prehrano, redno telesno aktivnostjo, vzdrževanjem normalne telesne teže in izogibanjem kajenju preprečimo njen nastanek,« je še povedal Martinc.
Mednarodna diabetična zveza (IDF) in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) sta leta 1991 razglasili svetovni dan sladkorne bolezni kot odziv na vse večjo problematiko zaradi pritiskov na naše zdravje, ki jih predstavlja. Razglašen je bil s strani Združenih narodov leta 2006, ko je bil sprejet v okviru resolucije 61/225 Generalne skupščine Združenih narodov. Vsako leto ga obeležujemo 14. novembra, ko se je rodil Sir Frederick Banting, ki je točno pred sto leti skupaj s Charlesom Bestom odkril inzulin. »Svetovni dan sladkorne bolezni je največja kampanja ozaveščanja o slednji kot globalnem javnem zdravstvenem problemu ter o ukrepih za boljše preprečevanje, diagnosticiranje in obvladovanje bolezni. Podporo aktivnostim ponazarja modri krog, ki predstavlja enotnost svetovne skupnosti oseb s sladkorno boleznijo kot odziv na epidemijo bolezni,« je sklenil Martinc.
V Sloveniji imamo 347 lekarn na primarni ravni zdravstvene dejavnosti in 27 bolnišničnih lekarn, ki delujejo skladno z Zakonom o lekarniški dejavnosti. Osnovni namen lekarniške dejavnosti je namreč zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe, pacientom in ostalim zdravstvenim delavcem. Poleg tega pa lekarniška dejavnost zagotavlja tudi farmacevtsko obravnavo pacientov za ohranjanje zdravja in doseganje pričakovanih kliničnih, humanističnih in ekonomskih izidov zdravljenja z zdravili.
Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije mag. Darja Potočnik Benčič
