Poslanci vladajoče koalicije so zavrnili kandidata za guvernerja Banke Slovenije Toneta Ropa, ki ga je na ta položaj predlagala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Ne gre za kakšno akcijo proti Ropu, niti za to, da ne bi ustrezal strokovnim merilom, ampak se je znašel sredi bojne linije med premierjem in predsednico. Ta ni hotela na ta položaj predlagati državne sekretarke na finančnem ministrstvu Saše Jazbec, ki jo je izbral premier Robert Golob in za podporo prepričal vso koalicijo. Raje je igrala svojo igro in pokazala mišice, zmotno misleč, da bodo poslanci vladajoče koalicije bolj ubogali njo kot premierja.

Ta pa je dokazal, da je on tisti, ki nosi hlače v politiki, ne pa predsednica, četudi se ji hlače bolje podajo kot krilo. Pričakovati je, da predsednica ne bo popustila premierju in v naslednji fazi ne bo predlagala Jazbečeve, ampak nekoga tretjega. Podobno kot v primeru vabila kitajskemu predsedniku Xiju na obisk v Slovenijo, ki ga je vabila mimo predsednika vlade.

Matjaž Klemenc/UPRS

Vojna med akterjema države ima zelo dolgo brado. Začela se je z imenovanjem nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar za njeno svetovalko, potem ko jo je premier »vrgel čez ramo«, ona pa ga je obtožila političnih pritiskov nanjo in na policijo. Po letu dni je obtožbe razširila še na Sovo, češ da je premier vplival na datum aretacije ruskih vohunov v Sloveniji. Čeprav so jo demantirali vsi vpleteni, sama pa za svoje trditve ni imela dokazov, je predsednica Pirc Musar javno izjavila, da Bobnarjeva še naprej uživa njeno zaupanje. In to kljub temu, da je s svojo izjavo škodila slovenskim nacionalnim interesom, predvsem pa Sovi, ki je aretacijo ruskih vohunov pripravljala v sodelovanju s tujo obveščevalno službo in ne v koordinaciji s premierjem. To je ugotovila tudi preiskovalna komisija po zaslišanju vseh akterjev in pregledu dokumentacije. Zanimivo, da sta se po tem v molk zavila tako Bobnarjeva kot Boštjan Lindav, nekdanji šef policije, prav tako tudi predsednica Pirc Musar.

Po besedah Aleša Rezarja, poslanca Svobode in predsednika preiskovalne komisije o politični zlorabi policije, sta se tako Bobnarjeva kot Lindav v primeru obtožb o ozadju aretacije ruskih vohunov izkazala za neverodostojni priči. Za svoje osebne interese sta bila pripravljena škodovati ugledu slovenske države v mednarodni skupnosti. Končalo pa se je obratno: Sloveniji sta se zaradi sodelovanja pri mednarodni izmenjavi zapornikov med Zahodom in Rusijo osebno zahvalila ameriški predsednik Joe Biden in nemški kancler Olaf Scholz. Po vsem tem je predsednica države zadnja političarka v državi, ki še lahko bere levite vladi in premierju.