Paradržavni Telekom, ki namesto v tehnološke rešitve raje investira v medije, je v tednu, ko je NSI odstopila od koalicijskih pogajanj, investiral še nekaj več časa in denarja v to, da slovensko javnost prepriča o redundantnosti NSI v političnem prostoru in jo posledično razkrinka kot janševiškega trojanskega konja. Tako se je na stroške paradržavnega in politično kadrovanega podjetja pojavila in zaživela teza, da je NSI pravzaprav replika DL, Tonin pa da se transformira v Viranta.
Toda teza, da bi bila NSI jeziček na tehtnici, od katerega bi bila odvisna politična prihodnost nove vlade, ne drži. Šarec ima namreč na voljo 52 levih poslancev v parlamentu, kar v celoti zadostuje za levo vlado. Vse te leve stranke imajo veliko skupnih imenovalcev: so proti privatizaciji, cenijo visoke davke in prerazdeljevanje, menijo, da je subvencioniranje z državnimi sredstvi nujni predpogoj za investiranje v zasebnem sektorju, da so bančno luknjo povzročili vesoljci ter da je edini vzdržni pokojninski sistem piramidna shema, zdravstvo pa naj bo strogo v rokah politike z monopoliziranim financiranjem.
Po drugi strani je DL postala jeziček na tehtnici po tem, ko se je Gregor Virant sam javno razglasil za epohalno ključen moment v slovenski politiki, druge stranke, vesele, da se je politični hobit priglasil, da bo nosil odgovornost za vse, kar se bo ali ne bo zgodilo, pa so se potuhnile.
To napelje na pojasnilo, da to, da se je DL pogajala sočasno z SDS in PS, ni enako tistemu, da se je NSI hkrati pogajala s Šarcem in bila v stikih z SDS. Zaradi izjemnega medijskega spina v januarju 2012 slovenska javnost ni mogla vedeti, da vlade na čelu s PS kljub pogajanjem o koalicijski pogodbi ni, saj vanjo nikakor ni hotel Desus, prav mudilo pa se ni niti SD.
Zgodbo o neuravnovešenosti Tonina in NSI morate zato brati kot uvodno hvalnico Mescu in Levici, ki bosta z državotvornostjo Šarcu rešila koalicijo. Pa ne pozabite, zgodbo »časti« Telekom Slovenije.
Pogajalska farsa, ki je v resnici potekala samo med DL in PS, se je končala tako, da se je Virant razglasil za Machiavellija in državi podaril vlado z SDS, na drugi strani pa odgnal PS. DL seveda ni nič podarila nikomur, nespametno si je zgolj pripisala tisto, kar je bilo evidentno in kar je nastalo predvsem v kuhinji Desusa in SD. Nič od tega se ni zgodilo v primeru NSI, ti se s SDS niso pogajali, so se pa s Šarcem in pogajanja končali, ne da bi navidezno tehtali dve koalicijski ponudbi.
Tisto, kar morda ni vidno kar takoj, novinarji pa zelo dobro vedo, je bistvena razlika v strukturi stranke. V DL, je z blagoslovom njenega predsednika, vse bolj dominantno postajalo krilo, ki je bilo izrazito koruptivno in je politične dogovore pogojevalo z rentami, tega v NSI ni zaznati. To »preseganje politike«, pa tudi pomeni, da se je januarja 2012 odločalo na podlagi tega, kdo konkretnim osebam in poslovnim krogom lahko ponudi več.
Povedano drugače, nekateri elementi v DL so morali oceniti, da je večja možnost lomastiti po paradržavnem gospodarstvu ob Janši kot pa ob Jankoviću. Boljše Janševa pogača kot Jankovićeve drobtinice, to je bilo neformalno vodilo DL do razpada druge vlade SDS. In medtem ko je NSI v izvršilnem svetu razpravljala v o vstopu koalicijo, smo v DL razumeli, da moramo v izvršilnemu svetu stranke samo najti dobro pakiranje za javnost in iti v vlado z SDS. To je precejšnja razlika, se vam ne zdi?
Pred Toninovim odstopom je treba izvoliti podpredsednika, ki bo namesto njega vodil sejo, navajajo v DZ.
Kako silna razlika je med obema strankama, kaže tudi zlom vlade z SDS na čelu. DL, ki je v parlament prišla na krilih poziva po predčasnih volitvah in pravici volivcev, da se odločijo, ali SD ponovno zaupajo vodenje države ali ne, je 2013. samo zato, da bi bila del nove vlade, ustvarila situacijo, v kateri so bili volivci izločeni, nova koalicija pa je nastala znotraj parlamentarnih hodnikov. To je DL omogočilo, da je še leto dni »talala« koruptivne rente.
V nasprotju s tem je NSI ob izhodu iz koalicijskih pogajanj sporočila, da so mogoče tudi predčasne volitve, torej položaj, v katerem lahko volivci odločajo o razrešitvi gordijskega vozla, ki so ga v državnem zboru spletle politične stranke.
Če bi bila NSI res tako podobna DL, potem bi iz stranke vrgla vse tiste, ki se ne strinjajo z nastankom koalicije. Naj vas spomnim, ravno to je naredil Virant, ki je dobesedno izpljunil iz stranke vse, kar je dišalo po liberalnem in je hotelo na volitve, ne pa v marionetno vlado Alenke Bratušek. In ravno tega ni naredil Tonin, ko je nekdanja predsednica NSI javno razglasila, da ona vlade s predsednikom SDS na vrhu ne bo podprla.
Med Virantom in Toninom ter DL in NSI ni nobene podobnosti, zakaj torej take trditve? Razlogov je več, naj jih nekaj naštejem. Prvič, v slovenskem medijskem prostoru obstaja množica novinarskih psihopatov, ki menijo, da so prav oni poklicani, da po člankih sestavljajo vlade.
Drugič, druga velika množica novinarjev je grupacija nevarnih psihopatov, ki se čutijo osebno prizadete, če politične stranke ne poslušajo njihovih nasvetov in posledično izlijejo gnojnico po politiki, ko ugotovijo, da jim politika ni prisluhnila.
In tretjič, imamo opravka z novinarji, ki so zgolj kanal za transformacijo mentalne gnojnice, ki jo vsak dan producira sivina. Dejstvo je, da so slovenski novinarji umetno ustvarili že toliko političnih imen in jih ravno toliko tudi dekapitirali, da so psihoze o njihovi moči prešle v domneve, da je njihova moč neomejena. In dejstvo je, da lastniška struktura slovenskih medijev potrebuje prav takšne novinarje, sicer ustrahovanja in reketiranja politike ne bi bilo mogoče izvesti.
Osebno menim, da je odločitev NSI, da sklene pogajanja, odlična novica, ki bi se jo morali na levici iskreno razveseliti. Končno je napočil čas, ko bo Vatovec kot zunanji minister lahko priznal Palestino, Tomićeva kot ministrica za notranje zadeva zradirala državne meje, Mesec kot minister za obrambo pa izstopil iz Nata in razpustil vojsko.
Zgodbo o neuravnovešenosti Tonina in NSI morate zato brati kot uvodno hvalnico Mescu in Levici, ki bosta z državotvornostjo Šarcu rešila koalicijo. Pa ne pozabite, zgodbo »časti« Telekom Slovenije.
