Revija Reporter
Kolumnisti

»Hašišar« Igor Kadunc in maršal kurcev Tit Turnšek

Rado Pezdir

26. avg. 2018 7:32 Osveženo: 12:10 / 27. 8. 2018

Deli na:

Rado Pezdir

Primož Lavre

Ker je dogodek Dežman - Možina vsem znan, pojdimo takoj v jedro zadeve. Najprej o profesionalizmu na nacionalni televiziji.

Mislim, da ni ravno neznan pojav, da vodstvo javne televizije in posebna klika, ki se zbira okrog vodstva, pogosto skačeta ne samo v svoje voditelje, temveč tudi v goste, ki jih ti voditelji povabijo v različne oddaje. To je vsekakor nenormalna pozicija, ki javnosti sporoča, da je politika nacionalne televizije precej retardirana, če ne že kar bolestna.

Namreč, ne povabiš v svoj dom gosta, ki ga potem javno začneš nabijati, kajti to lahko vodi samo v to, da se bodo vsi drugi začeli izogibati tvojega čudovitega gostoljubja. Še več, zaradi tega gostitelj, v konkretnem primeru Kadunc, postane super bedak, zakaj pa gosti ljudi, ki jih potem širni javnosti razglaša za ekstremiste, idiote, lažnivce itd.?

Če je bil pogovor z Dežmanom res tak problem, zakaj ne odstopi najbolj odgovoren, torej Kadunc? Če so na RTV povabili nekoga, ki je izven kriterijev in standardov normalnega komuniciranja, to ni problem gosta, ampak RTV, če so povabili gosta, ki govori stvari, ki jih gostitelj ne more prenesti, je to spet problem RTV in ne gosta samega. Povedano drugače, če rahlo počasni Kadunc ne prenese svojih gostov, naj, potem ko so že bili povabljeni, neha srati po njih in voditeljih oddaje.

Žalostno je, da je treba pisati komentar, v katerem moraš direktorju javne televizije pojasnjevati osnove bontona in abecedo uredniške politike. Če RTV me zmore odpirati debat v javnem prostoru, ker klika na televiziji ne prenese izrečenega, potem naj se takšna uredniška politika skida stran. Državljani in državljanke ne potrebujemo direktorja RTV, ki najprej povabi gosta, potem pa ga v javnosti maltretira, njegovi zaposleni pa pozivajo k pouličnim linčem taistega gosta.

Prosim, ne recite, da je bil Dežman samo gost Možine, ker ni bil, Dežman je bil gost RTV in direktor RTV je Kadunc. Vzpodbujanje skupinskega pljuvanja po gostu pa je še bistveno bolj sprevrženo dejanje in je povsem onkraj normalne uredniške politike. Prosim, odgovorite si na naslednje vprašanje: ali bi si želeli gostovati na televiziji, kjer je običajno, da po intervjuju vodstvo televizije, ki vas je povabilo, začne kampanjo blatenja in spodbujanja raznoraznih »retardosov« k nasilju nad vami? To sploh ni več televizija, ampak norišnica, naseljena s sadisti.

Seveda tu nastopi vprašanje pristranosti gosta. Mislim, da je izven dvoma, da je v kateremkoli mediju dobrodošlo gostiti ljudi, ki si sproti izmišljujejo odgovore, potvarjajo najbolj očitna dejstva ali pa zlorabljajo nastope v medijih za lastne interese. Normalen urednik nikoli ne bi odobril gostovanja rasistov, nacionalistov, totalitaristov, teoretikov zarote, bleferjev in lažnivcev, razen če gre za oddajo, v kateri se jih razkrinka. Ampak ali je karkoli od tega zakrivil Dežman?

Moje osebno mnenje je, da nič od tega ni mogoče obesiti na danes popljuvanega zgodovinarja. Trditve v tej oddaji so lahko presenetljive, če živite v vzporedni realnosti, v kateri je Popit, šef CK ZKS in ključni odločevalec življenjskih usod v državi. Morda se je Kadunc jutro po intervjuju zbudil s koledarjem, ki je kazal leto 1973, toda vsi drugi živimo v letu 2018.

V letu 2018 trditve, ki jih je povedal Dežman, niso ne nove ne šokantne. Nove in šokantne pa niso samo za Kadunca, temveč tudi za skupino zgodovinarjev, ki so s svojo interpretacijo zgodovine poskrbeli, da je njihovo življenje režimskih interpretatorjev izjemno udobno, in seveda zgodovinarjev, ki so preveč leni, da bi raziskovali.

Ta razprava je potekala toliko časa, da sem že resno razmišljal, da temu »hašišarju« iz vrha javne televizije nabavim prav to vrsto semena, pa naj si vzgoji to usrano konopljo in jo popuši.

Naj pojasnim zadnjo trditev. V treh letih dela v Arhivu Republike Slovenije, v znamenitih udbovskih arhivih, to je v arhivskem fondu 1931, nisem videl delati ne Pirjevca ne Repeta, kaj šele dežurnih moralistov in interpretatorjev zgodovine tipa Spomenke Hribar, Svetlane Slapšak ali pa grotesknih likov, ko sta Turnšek in Kadunc.

Ampak vsi ti so jebeno pametni, in to na nič poznavanja zadev, o katerih govorijo. In leta 2018 se vsi skupaj zbudijo in začnejo po enem dokaj običajnem, ponekod ne preveč šokantnem intervjuju, noreti in eden za drugim zanikati tisto, kar je očitno iz celih kupov dokumentacije.

Nihče od teh kljukce o temi, o kateri razpravlja, nima absolutno nobene reference v svetovnem zgodovinopisju, kljub temu pametujejo. Pri tem ne vem, kaj je bolj groteskno, to, da plejada zgodovinarjev, ki v življenju ni napisala nič referenčnega in ničesar izven domene lastnih fantazijskih revij, za katere mislijo, da so znanstvene, ali to, da gre za vrsto ljudi, ki enostavno zanikajo obstoj prvorazredne dokumentacije.

Ne razumite me narobe, izhajam iz vede, kjer je legitimno operirati z bizarnimi temami, ampak tudi najbolj debilni izmed slovenskih ekonomistov spremljajo in analizirajo podatke. V zgodovinskih vedah pa samo pišejo pisma bralcev, javne pozive in sklicujejo mitinge. Ali razumete, kako retardirana je slovenska zgodovinska znanost? Ali vam je jasno, kako retardirano je vodstvo RTV, ki ne more razlikovati med debato, ki temelji na dokumentaciji, in fantazijskimi blodnjami?

Jože Dežman in Jože Možina

TV Slovenija

Za RTV je pač realno, da se tehta med izjavami Dežmana in Turnška. Ampak kdo je Turnšek, da bi njegovo mnenje štelo? Svoj čas nas je RTV redno zabavala, ko so v studio vozili različne ekonomske klovne, s katerimi so morali imeti resni ekonomisti debate, in to o osnovnih pojmih v ekonomiji. Pod Kaduncem pa smo dosegli novo dno, zdaj se morajo zgodovinarji pregovarjati s šalami tipa Turnšek, babicami à la Slapšak in raziskovalnimi lenobami iz slovenske zgodovinske stroke. Lenobami, ki se jim ne da premakniti riti in študirati ter analizirati gradiva, ki naj bi bilo osnova za njihovo delo.

In potem je žalitev o zvezi norcev. Jebiga, zveza borcev ali kaj ste že, samo poglejte si vašega šefa Turnška. Ali vas res preseneča, da vas kdo imenuje za zvezo norcev, če pa vas vodi ta model? Ali res niste pričakovali, da se vas bo zasmehovalo, če se prvi med vami obnaša popolnoma neracionalno in včasih histerično? Dere se na novinarje, psuje po parlamentu, zanika najbolj očitna dejstva in si prosto izmišljuje stvari?

Osebno ne vem, kaj ta zveza borcev počne in kaj so njihove ideje, ampak, zares, a tak lik naj bi predstavljal kogarkoli? In ja, Dežman je izrekel, da je zveza borcev zveza norcev, potem ta zveza borcev v svojem nasprotovanju izrečenim dejstvom, podžgana s Kadunčevim bizarnim obnašanjem, organizira miting proti izrečenemu. Z dokumenti, ki jih je, kako bizarno, zapisala stran, ki jo zagovarjajo, se sprejo na pouličnem mitingu. Ali morda to ni dejanje zveze norcev?

Julija 2017 sem bil gost pri Možini. Po tem intervjuju je bilo nekaj precej bizarnih reakcij. Če odštejem retardiran očitek, da naj bi vlomil v stanovanje družine Kavčič in tam pokradel dokumente (ki so prosto dostopni v Arhivu), ki ga je perpetuiral Nedeljski dnevnik, je bila češnja na torti prav kaduncovanje. Model je začel razglabljati in interpretirati dokument, ki ga nikoli ni videl, in trdil, da UDV ni tihotapila semena za jebeno gandžo, ampak kar tako nekaj pač, neka semena za tekstil. Ta razprava je potekala toliko časa, da sem že resno razmišljal, da temu »hašišarju« iz vrha javne televizije nabavim prav to vrsto semena, pa naj si vzgoji to usrano konopljo in jo popuši. A zdaj razumete o kakšnem nivoju vam govorim?

Vi počnite karkoli, ampak jaz bom Dežmana še naprej spremljal in sledil njegovim raziskavam. Modela videvam v Arhivu, srečujem ga, ko zbira naokoli dokumente – zame je to bistveno bolj kredibilno kot fantazijski spisi osupljivo neprofesionalnih in lenih zgodovinarjev, vreščečih babic, histeričnih urednikov in novinarjev ter deliričnih predsednikov različnih zvez.