Smo kaj spregledali? Smo, ustavni sodniki lahko pritrdijo Viliju Kovačiču s somišljeniki in prepovedo stranki SD in Levica. Jih izbrišejo iz registra, eliminirajo politično konkurenco. Tako kot leta 1945, le da v tistih časih komunisti še ustavnega sodišča niso rabili za takšno raboto in kaka »meščanska« stranka je v Beogradu tudi ostala, dokler je niso poslali na smetišče zgodovine.
Za nemško zvezno ustavno sodišče je prepoved politične stranke najnasilnejše orožje demokracije, zato se ga uporablja na moč restriktivno. Če je bil Janez Janša politik v zaporu ali politični zapornik (kakor komu drago), bi Luka Mesec po nareku krivosodja postal politični disident.
Portal N1 poroča, da naj bi članice EU v letnih poročilih o vladavini prava Evropski komisiji sporočale zgolj dejstva in podatke, a ji bo očitno Slovenija ponovno poslala skupek vrednostnih sodb in stališč. V osnutku piše, da je bilo v zadnjem četrt stoletja v sodniško službo imenovanih več sto sodnikov, ki so osumljeni kršitev človekovih pravic, da je bilo prav to po letu 2008 kriterij za napredovanje sodnikov in tožilcev, vnovič pa so tudi spomnili, da je bil Janša leta 2014 poslan v zapor tri tedne pred volitvami.
V NSI in Konkretno so se potegnili nazaj, a kako jim je sploh lahko prišlo na misel asistirati takšni nespameti? V boju s pravosodjem in drugimi vejami oblastmi so si zabili še en velik avtogol.
Je to ovajanje in blatenje države? Vsaj tako je pri vladnih privržencih veljalo za sprejeto resolucijo v evropskem parlamentu o vladavini prava v Sloveniji. Neumnost, važno je, kaj od tega drži in marsikaj drži. Vendar kaj storiti, da bi res pomagali sodstvu in tožilstvu? Kaj bi storil pokojni pravosodni minister Lovro Šturm? Gotovo ne to, kar so nameravali poslanci koalicije prek Jelinčiča storiti z novelo kazenskega zakonika, s čimer so ogrozili pregon hujših oblik gospodarskega in organiziranega kriminala.
V NSI in Konkretno so se potegnili nazaj, a kako jim je sploh lahko prišlo na misel asistirati takšni nespameti? V boju s pravosodjem in drugimi vejami oblastmi so si zabili še en velik avtogol. Generalni državni tožilec Drago Šketa je odpotoval v Luxembourg h glavni tožilki Lari Kövesi, predsednik vlade pa se po »neumnem telefonu« jezi na Šketo, ker da se je koalicija takrat že premislila.
Zakaj ni na zagovor poklical poslance, ki so zakon poslali v državni zbor mimo pravosodnega ministra. Ali ni bilo dovolj »nadaljevanje sramote ob imenovanju evropskih delegiranih državnih tožilcev«, kot se je lani novembra izrazila še nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar, predsedniška kandidatka s podporo SDS.
Zdravko Počivalšek je Robertu Golobu poslal čestitko in mu zaželel, da bi bil v politiki uspešen, prav tako Matej Tonin, ki ga je opozoril, da ga čaka težko delo zaradi dediščine novih obrazov. Če Janez Janša ni poslal čestitke najmočnejšemu človeku na svetu predsedniku ZDA in če ga ni strah Kitajcev, zakaj bi se kot sokol zmenil za golobe, ki brskajo po mestnem smetišču?
Ozrimo so na čas po 24. aprilu, ko bomo videli posledice spopada med sokolom in golobom. Z desnice velikokrat naslavljajo zamero levici, ker ne dojame, da oblast kdaj pa kdaj prevzame tudi nasprotna stran. Za levičarje je sprejemljivo samo, ko vladajo oni. Domišljajo si, da je abonirana na oblast. To je resen problem. Če je desnica nasprotno že dojela, da njena sicer bolj kratkotrajna oblast ni dedna, ne bo zadrege, ko bo treba žezlo spet predati nazaj v leve roke. Sicer bo to resen problem. Ne za mestno smetišče – za smetišče zgodovine.
