Dejstvo so naslednja: izvršilni odbor NSI je v ponedeljek sestavil evropsko listo, za odločitev o vrstnem redu na njej pa si je pustil čas. A Peterle je vztrajal, da izvršilni odbor glasuje o tem, da bi bil on nosilec liste, vendar je pri tem predlogu gladko pogorel.
Predlog vrstnega reda na listi, torej tudi o nosilcu, mora pripraviti predsednik stranke Matej Tonin, nato pa bo o tem glasoval izvršilni odbor. Tonin želi najprej z anketo ugotoviti, kateri nosilec liste bi stranki prinesel največji uspeh. Toda, kot je razvidno iz pisma, temu Peterle nasprotuje in zahteva položaj nosilca mimo te ankete.
Peterletovo pismo lahko preberete na TEJ POVEZAVI
Poleg Peterleta se za prvo mesto na listi poteguje tudi donedavna predsednica stranke Ljudmila Novak, ki je na zadnjih volitvah predsednika republike dobila 7,25 odstotka glasov in je že bila evropska poslanka v mandatu od 2004 do 2009. Toda interna anketa med člani stranke je pokazala, da največ članov za nosilca liste podpira vodjo poslanske skupine Jožefa Horvata.
Za določitev nosilca in dokončno sestavo evropske liste se v resnici mudi samo Peterletu. Vse ostale stranke so šele začele postopek evidentiranja kandidatov, nosilce list pa bodo določile verjetno v zadnjih dveh mesecih pred volitvami v evropski parlament, ki bodo 26. maja. Peterle namreč špekulira z možnostjo, da bi v primeru, če ne bo nosilec liste NSI, kandidiral na listi SLS ali pa s svojo Listo Lojzeta Peterleta, podobno kot Jelko Kacin pred petimi leti.
Ker je Peterle doživel hladen tuš izvršilnega odbora, se je po naših podatkih stranki maščeval tako, da je v javnost lansiral imeni dveh kandidatov iz civilne družbe, ki naj bi ostala skrita še en mesec. To sta Žiga Turk in Franci Demšar, oba nekdanja ministra, prvi iz obeh Janševih vlad, drugi pa iz Drnovškove, v kateri je bil podpredsednik Marjan Podobnik. Turk je bil nekoč v vodstvu SDS, Demšar pa pri SLS. Če bi se Peterle moral na listi NSI potegovati v evropski parlament na podlagi preferenčnih glasov, bi se mu lahko zgodilo, da bi ga prehitel Žiga Turk.
Resda je Peterle daleč najbolj prepoznaven kandidat NSI za evropskega poslanca, da ima tudi največ izkušenj in osebnih znanstev z odločevalci na evropski sceni, toda po drugi strani je vprašanje, koliko ima po 30 letih politične aktivnosti, od tega 15 let v evropskem parlamentu, sploh še podpore med slovenskimi volivci. Zato je pomembno, da NSI pred dokončno odločitvijo izmeri tako njegovo javno podporo kot tudi katerega koli drugega kandidata in gre na volitve s tistim, ki doseže največ odstotkov.
Kot smo pisali v zadnji tiskani številki Reporterja, imajo evropski poslanci neto plačo več kot 5600 evrov, k temu je treba prišteti še približno 4500 evrov nadomestila za splošne stroške, s katerimi krijejo stroške za pisarne, telefone, računalnike, konference in drugo delo z volivci. Računov za porabo jim ni treba polagati, kar jim ostane, gre preprosto v njihov žep. Ob tem je treba še prišteti dnevnice v višini 313 evrov za vsak dan, ki ga prebijejo v evropskem parlamentu ali na obisku kjerkoli v EU, prav tako se jim povrnejo vsi stroški za vozovnice.
V zadnjih desetih letih je Peterle denimo zaslužil najmanj 600 tisoč evrov, ob tem pa nismo šteli že omenjenega nadomestila za splošne stroške, dnevnice in vozovnice. Poleg tega bo po odhodu v penzijo prejemal evropsko pokojnino v višini 3,5 odstotka plače evropskega poslanca za vsako leto v evropskem parlamentu.
Če bi se takoj odpravil v pokoj, bi prejemal okoli 4500 evrov mesečne pokojnine, če pa bo vnovič izvoljen, pa se bo upokojil z najvišjo možno pokojnino, ki trenutno znaša okoli 6100 evrov, seveda plus pokojnina, ki si jo je prislužil s prejšnjim delom. Denar je sveta vladar in samo to šteje na koncu.