Vsaj od primera Baričevič leta 2010 ni bilo kriminalne zgodbe s takim učinkom v javnosti, kot takrat sta tudi v Cakićevi in Tičevi zgodbi enaka ključna elementa – seks in kri.
Zgodba, ki smo jo tisto nedeljo, 18. junija 2017, naprej objavljali mediji, so naslonili na policijsko poročilo o umoru v Ljubljani po prepiru med dvema moškima in brez identitete žrtve. Proti večeru so novinarji izvohali in dobili potrditev, da je umorjen igralec Mestnega gledališča ljubljanskega in pri generaciji otrok priljubljeni voditelj oddaj na TV Slovenija Gašper Tič.
Naslednji teden, če ne kar mesec, je minil v znamenju krvavega zločina in špekulacij o tem, kakšen je bil odnos žrtve in morilca ter kaj se je v usodni noči zgodilo. Kjer mediji nismo zmogli ponuditi dovolj novih informacij, so »pomagala« družbena omrežja z včasih še posebno divjimi ugibanji o Cakiću in Tiču.
Kot pred osmimi leti na Oražnovi ulici je tudi v zgodbi s Trubarjeve ulice precej stvari, ki so javnosti ostale skrite. Kaj natančno se je dogajalo v stanovanju pokojnega igralca, ve kvečjemu ena oseba, pa še ta morda nima popolne slike – Cakić je bil pod vplivom alkohola in mamil, in sodišče je verjelo, da je bil v stanju zmanjšane prištevnosti.
O sami krivdi sicer ni bilo dvoma, tudi Cakić je priznal, da je Tiča zabodel in ubil, razlike so bile le glede točke, ko je druženje ob alkoholu in mamilih preraslo v zločin. Obtoženi je trdil, da ga je Tič napadel in da se je samo branil, sodnik Keršmanc je nasprotno menil, da je bil spolni stik prostovoljen, popolne razlage, kaj je sprožilo brutalni napad, pa nimata ne tožilstvo ne sodišče.
Alkohol, mamila in osebnostne motnje, o katerih so pričali izvedenci, naj bi pri Cakiću povzročile zmanjšano prištevnost, po kateri je igralec s 17 vbodnimi ranami obležal na tleh stanovanja in izkrvavel.
O zgodbi se bo še naprej govorilo in špekuliralo, najmanj po pričakovanem pritožbenem postopku, nato še v letih, ki jih bo obsojeni Cakić morda preživel v zaporu. A njena privlačnost pojenja.
Obsodba prejšnji teden kljub še razmeroma apatičnemu predvolilnemu ozračju ni posebno odmevala in je bila daleč od senzacije lanskega poletja. Če ne bo posebno šokantnih razkritij, bo silovitost zanimanja javnosti opešala še bolj, kot je že.
