Nekaj zlomljenega: o napovedi ministra Matoza
Stranke koalicije so se odrekle enotnemu plačnemu sistemu. Vojska, policija, izobraževanje, kultura in socialnovarstvene storitve naj bi dobili ločene plačne in karierne sisteme.
V glavnem drži, da je treba koalicijsko pogodbo jemati resno. Še kot ministrski kandidat za področje javne uprave je Franci Matoz dejal, da bo enotni plačni sistem ostal v veljavi zgolj na administrativni ravni javnega sektorja. Sprejeti posebni zakoni naj bi omogočili boljše nagrajevanje operativnega kadra in zahtevnejših nalog ter lažje pridobivanje novih zaposlenih.
Začelo se je, zakaj ravno pri policistih, ne vemo, vemo pa, da je Matoz policijski minister. V medijih je komentiral odprta pogajanja z dvema policijskima sindikatoma o osnutku zakona o kariernem sistemu in plačah policistov.
»Ne verjamem, da bi sindikati lahko bistveno nasprotovali temu zakonu, kajti dogaja se nekaj prelomnega. Karierni sistem se popolnoma spreminja in tudi plače …,« je govoril o pogajanjih v Odmevih, čeprav naj bi se s sindikatoma dogovoril, da se o njih v javnosti še ne govori. Vemo, višje plače se razglaša za čarobno rešitev kadrovskih stisk v številnih poklicih – ne le v javnem sektorju.
Negotovo je, kako se bo vzpostavljal nov plačni red. Glede na izjavo obrambnega ministra bodo naslednji na vrsti vojaki. Pogajanja znotraj stebrov so potekala že prej; Golobova vlada je Janševi zapustila več neizvršenih sklenjenih dogovorov s sindikati javnega sektorja. Pred dobrim tednom je vlada imenovala člane svoje pogajalske skupine.
Za razliko od reforme pod prejšnjo vlado (če ji lahko sploh rečemo reforma, bolj je šlo za dogovor o dvigih plač), ki je zadovoljila sindikate, državi pa nakopala veliko večje finančno breme, kot pa je napovedovala, se ta reforma, ki je »nekaj prelomnega«, dogaja v razmerah omejevanja rasti stroškov dela v javnem sektorju. Za plače je v proračunu za naslednje leto načrtovano celo znižanje sredstev, čeprav zaposleni pričakujejo uzakonjen dvakratni dvig plač.
Kje bo torej vlada našla denar za ločene stebre, ne da bi znižala plače preostalim javnim uslužbencem? Matozova reforma bi bila nekaj posebnega, če za seboj ne bi potegnila luknje v poračunu. Zakaj pa bi sindikati sploh zahtevali izločitev iz enotnega plačnega sistema, če s tem ne bodo »nagrajeni«?
Ne dogaja se le nekaj prelomnega, ampak se bo dogajalo tudi nekaj zlomljenega.
Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.