Pozicija Nove Slovenije je zapletena samo z vidika sprotne koalicijske aritmetike. Vodstvo bi moralo vzeti v obzir najprej odgovor na vprašanje, zakaj Slovenija še nima normalne demokracije zahodnega tipa in kateri so strankarski derivati tistih sil, ki državo obvladujejo še iz totalitarnih časov. Če bi se ob tem vprašali še, zakaj je bila NSI ustanovljena in koga naj bi v tranzicijski Sloveniji predstavljala, bi bile njene odločitve na dlani.
Je pa res, da kdor tega ne vidi, bo slep tudi za zgodovinski lok, od tam, ko so dezorientirani katoličani s Kocbekom na čelu držali štango genocidu, pa do koalicij v devetdesetih, ki so ugonobile potencial SKD. Slep bo tudi za pomenljivost dejstva, ki je že samo po sebi alarmantno – da njihovi sogovorniki vnaprej zavračajo pogovore s sestrsko stranko, zgledno vključeno v družino evropskih ljudskih strank.
Sicer pa naj ponovim, da sem najbolj šokiran nad sramotno kapitulacijo, ki jo opažam skoraj pri vseh političnih komentatorjih. Nekaj neverjetnega je to govorjenje o levi sredini in celo sredini, ko gre za levičarske stranke postboljševiškega tipa.
Koga naj bi NSI v tranzicijski Sloveniji predstavljala?
Nekaj neverjetnega je to govorjenje o levi sredini in celo sredini, ko gre za levičarske stranke postboljševiškega tipa, pravi Lenart Rihar, odgovorni urednik revije Zaveza.