In kakšni so ti ukrepi? Ceno elektrike je vlada »zamrznila«, saj so mnogi strokovnjaki trdili, da je imamo dovolj in se le špekulativno draži. Podobno bodo omejili rast cen zemeljskega plina. In če ga ne bo iz Avstrije, so se že pogodili, da bo pritekel iz Italije, obljublja Golob. Redukcij ob priporočenem varčevanju zaradi pomanjkanja plina ne bo, zatrjuje Golob. Odkup pšenice – dober ukrep, a se najbrž ne bo povsem posrečil – kmetje jo bodo gotovo skušali prodati ne po najnižji, ampak po najvišji mogoči ceni, in to komurkoli. V vsakem primeru Golob obljublja, da bodo napolnili blagovne rezerve in skladišča.
Čeprav smo »odrasli« trdoživi, redukcije smo že doživeli: par - ne par za vožnjo z avtomobilom, ob določenih urah redukcije elektrike, nekaterih izdelkov ni bilo mogoče kupiti … To je bilo pred več desetletji, še v stari skupni državi, razlogi pa so bili povsem drugačni – prenizka produktivnost, prevelika zadolženost, neučinkovita dogovorna ekonomija, bolj kot ne plansko gospodarstvo …
Sicer je R. Golob že pred časom povedal, da nam ni treba jesti vsak dan mesa. Ima prav, to menda tudi ni zdravo. A glej ga zlomka! Mesa pridelamo v Sloveniji dovolj, z zelenjavo in sadjem pa smo le petdeset 50-odstotno samooskrbni. Tudi tu imamo alternativo: v gredice in lončke zasadimo zelenjavo in sadje namesto rož in grmovja.
Podobno kot R. Golob tudi jaz mnogo bolj zaupam Breclju in Loredanu kot Levici, a kot je za zdaj videti, je tako in tako vseeno, kaj pravi Levica. V koaliciji za spremembe njeni glasovi trenutno niso potrebni.
Zdaj si pa predstavljajte, da bi nam J. Janša priporočil klimo do 25 stopinj poleti in gretje pozimi ne nad 20 stopinj in meso le dvakrat na teden? Kakšno srečo ima, da ni na oblasti, da mu ni treba sprejemati podobnih ukrepov in raznih omejitev! Če vladi R. Golobu javnomnenjska podpora upada, bi J. Janši na njegovem mestu ne pomagalo niti to, da bi se skril v kakšen bunker.
Ali bodo ukrepi zdravstvenega ministra B. Loredana skrajšali čakalne vrste in naredili več reda v zdravstvu, bomo šele videli in občutili. Čeprav nekateri zdravniki in zdravstvena zavarovalnica trdijo, da »se ne da«, ta »ne da se« je tako in tako večna krilatica v javnem sektorju, pa očitno drugače misli E. Brecelj; ni le dober zdravnik, ima tudi neposreden in sočen jezik.
Levica je seveda proti, češ da gre za privatizacijo zdravstva. Nasprotovanje Levice Brecelj označuje kot »ideološki populizem čez trupla bolnikov«, državljani imajo pravico do zdravnika, ne da ga dodatno plačajo. V predvolilni kampanji smo pogosto poslušali, da je treba digitalizirati zdravstvo, uvesti učinkovit informacijski sistem, razbremeniti zdravnike administrativnega dela in uvesti boljši nadzor – predvsem nad naložbami in nakupi, od koder odteka največ denarja v zasebne žepe. In doslej ni nihče spremljal, koliko zdravniki delajo.
Podobno kot R. Golob tudi jaz mnogo bolj zaupam Breclju in Loredanu kot Levici, a kot je za zdaj videti, je tako in tako vseeno, kaj pravi Levica. V koaliciji za spremembe njeni glasovi trenutno niso potrebni. Da bi šli iz koalicije? Pri takšnih vprašanjih pa se Golob muza in pravi, da je optimist (POP TV).
Odstranjevanje žice na hrvaško-slovenski meji morda ne bo posebno usodno, saj naj bi bila Hrvaška že z novim letom vključena v schengensko območje in mora že zdaj »vaditi« varovanje svojih meja pred nezakonitimi prehodi. Če pa bo prišlo veliko število nezakonitih prebežnikov v Slovenijo, računam, da bo vlada vse to uredila in jih nastanila. Sem pa med Hrvati ujela, da se menda marsikateri Slovenec bolj veseli uvedbe evra na Hrvaškem kot sami Hrvati. Bojijo se, da bodo cene narasle, plače pa ostale enake. Vam je to kaj znano?
Z zakonom o RTV bo imela koalicija še kar precej dela. Bo o izrednih razmerah, v katerih je RTV in je moral državni zbor zato zakon o njej sprejemati po hitrem postopku, na koncu presojalo tudi ustavno sodišče? Prepričana sem, da se ertevejevci preveč veselijo nove zakonodaje, novih svetnikov in novega vodstva. Nobena oblast novinarjem »ni prinesla« kaj posebno dobrega – morda po pomoti.
In četudi bo Evropska komisija ploskala, ker v programskem svetu RTV ne bo nobenega člana, ki ga imenuje državni zbor, RTV vseeno ne bo brez politike, saj je tudi med njenimi novinarji in v civilni družbi kar precej levih in desnih politikantov. So pa razmere na RTV celo hujše, kot kaže navzven. Novinarski sindikati so v bitki z vlado osamljeni, a glasni; sindikati delavcev v radiodifuziji, predvsem produkcije so prepričani, da ima RTV največ vsakršnih težav zaradi novinarjev – na njej jih je prek šeststo in domala vsi so uredniki, komentatorji, menda je le peščica novinarjev poročevalcev.
Da javnomnenjska podpora vladi in državnemu zboru po volitvah upada, ni nič nenavadnega, saj je vsakokratna povolilna realnost praviloma precej drugačna od predvolilnih obljub. Tudi če bodo poslanci sedeli med zasedanjem v klopeh, ne bo nič drugače. Da jih ni, smo precej problematizirali že pred leti, a je vse skupaj zvodenelo.
Klopi so se spraznile še posebno po tem, ko smo začeli redno prenašati seje državnega zbora in so jih tako lahko spremljali iz svojih pisarn, češ da se tam pripravljajo na razprave. Da poslancem ni potrebno sedeti v dvorani, so uvedli celo določene termine za glasovanje. Da se ne bodo v pisarnah hladili pod 25 stopinj!?