V stranki Levica so celo rusko invazijo na Ukrajino izkoristili za notranjepolitično obračunavanje, v katerem namesto jasne obsodbe napada Rusije na suvereno državo Ukrajino, očitajo sedanji vladi, da z nabavo oklepnikov militarizira Slovenijo. Pri tem v svoji izjavi na spletu Levica sicer poziva k »zaustavitvi ruskih vojaških operacij v Ukrajini in umiku vojske Ruske federacije« ter podpira »vsa prizadevanja za razrešitev spora, ki izključujejo nadaljevanje in zaostrovanje spopadov.«
Kljub temu, da je agresor Rusija, pa so njihove besede usmerjene predvsem zoper zvezo Nato, češ da je ta v Ukrajini del problema in ne rešitve. Pravijo, da »spopadi v Ukrajini ne smejo biti izgovor za militarizacijo Slovenije.« Sliši se neverjetno, toda neposredni krvavi dokaz, česa je zmožen ruski avtokrat Putin, je zanje dodaten argument, da nasprotujejo »pospešenemu oboroževanju srednje bataljonske skupine.« Primer Ukrajine kaže, da je trdna vojaško – politična povezava v obliki zveze Nato trenutno edina, ki državam v bližini Rusije zagotavlja varnost. Ne Sovjetska zveza ne Rusija nista nikoli napadli države članica zveze Nato. Ukrajina to ni in je zato veliko lažja tarča.
Poslanec Levice Miha Kordiš s prvakom Levice Luko Mescem v Dražgošah.
Rusija, še pred njo pa Sovjetska zveza, je v zadnjem stoletju napadla skoraj vse evropske države okoli sebe. Spomnimo: Poljsko (skupaj z nacistično Nemčijo) leta 1939, jeseni istega leta Finsko, baltske države leto dni kasneje. Po drugi svetovni vojni je z vojsko zatrla demokratično vstajo na Madžarskem (1956). Leta 1968 so ruski tanki zavzeli Češkoslovaško. Po porazu v hladni vojni se je agresivna politika do sosed nadaljevala. Žrtve so bile Moldavija (okupacija Pridnesterja), Gruzija, Ukrajina. Vseskozi je tudi podpirala srbske osvajalne vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije. In zdaj nam v Levici servirajo ugotovitev, da je problem Nato!?
Kot po navadi, ima njihov poslanec jurišnik Miha Kordiš še radikalnejše poglede. Tako se na facebooku sprašuje, »kje so bile obsodbe (Ukrajine), ko je zadnjih nekaj tednov Kijev kopičil vojsko za svojo varianto Oluje«. Si predstavljate! Kijev naj bi kopičil vojsko za povrnitev okupiranih območij Doneck in Lugansk pod kontrolo Rusije, pri čemer je dejansko v zadnjih tednih neprimerno močnejša ruska vojska zategovala obroč okoli Ukrajine. To je podobno izjavi, češ da je Poljska leta 1939 pripravljala napad na Nemčijo in se je slednja pač morala odzvati z zasedbo.
A tudi stranka SD daje skrajno nenavadne izjave. Predsednica Tanja Fajon pravi, da »moramo narediti vse, da ne rožljamo z orožjem, ampak se pogovarjamo po diplomatski poti.« V času, ko Putinova soldateska skuša zavzeti tri milijonsko prestolnico Kijev, naj ne bi »rožljali z orožjem«!? V času, ko Ukrajina, če že ne bo deležna vojakov iz Zahoda, nujno potrebuje vsaj čim več orožja za obrambo pred agresorjem, naj »ne bi rožljali z orožjem«?
Miselno zmedo ob sedanji ruski invaziji pa kaže tudi vodja v parlamentu najmočnejše opozicijske stranke Marjan Šarec. Ta pravi, da »Slovenija ne sme biti ne proruska, ne proameriška«. Naj mu prosim kdo prišepne, da je Slovenija že 18 let članica Nata, torej ameriška zaveznica. ZDA so dejansko edina članica zavezništva, ki se lahko vojaško kosa z Rusijo. In kot kaže zdaj, je edina stvar, ki Putina odvrača od agresije do okoliških držav, ravno vojaška sila. Če bi Ukrajina bila članica Nata, si je ne bi drznil napasti.
